Krvavitev iz dlesni je znak njihovega vnetja, majavost zob pa je običajno že povezana z napredovano parodontalno boleznijo. Če ne boste hitro ukrepali, je seveda izguba zob lahko posledica nezdravljene parodontalne bolezni, ki pa se jo sicer da zaustaviti. Najprej se naredi higienska faza parodontalnega zdravljenja, kasneje pa po potrebi še kirurška. Vsekakor vam tako svetujem čim hitrejši obisk pri zobozdravniku.
Da boste lažje razumeli o čem govorim, pa še na kratko na splošno o tej bolezni: parodontalna bolezen (po »domače«, a strokovno neustrezno, ji rečemo tudi parodontoza) je vnetje obzobnih tkiv, do katerega pride zaradi kopičenja bakterijskih zobnih oblog (plaka) ob dlesni. Je najbolj razširjena kronična vnetna bolezen človeštva, konča pa se lahko tudi z izgubo vseh zob.
Začne se kot vnetje dlesni (gingivitis). Slednja nabrekne, postane rdeča in ob ščetkanju hitro zakrvavi. Takšna krvavitev pa je nato pogosto ignorirana, saj je večina ne povezuje z boleznijo. To je dokaj nenavaden odziv glede na to, da ob krvi v urinu ali blatu ponavadi takoj poiščemo zdravniško pomoč.
Vnetje dlesni lahko nato pri nekaterih napreduje v globino (kar imenujemo parodontitis), tako da ob zobu nastanejo »žepki«. Dlesen se začne umikati, zob se tako navidezno podaljša, se kasneje omaje in na koncu preprosto izpade.
Med rizičnimi dejavniki za nastanek in napredovanje bolezni so v prvi vrsti zobne obloge. Če teh ne odstranjujemo redno, sčasoma poapnijo in nastane zobni kamen, ki pa se lahko tvori tudi pod nivojem dlesni, torej v samih obzobnih žepkih, če so le-ti prisotni. Na tako hrapavo površino pa se plak še »raje« lepi.
Takšni pogoji se ustvarjajo tudi ob slabo narejenih plombah in protetičnih izdelkih. Slabše stanje imajo tudi bolniki s sladkorno boleznijo, ženske, ki jemljejo oralne kontraceptive ali so v menopavzi in nosečnice. Posebno ogroženi so kadilci.
Za preprečitev bolezni lahko veliko naredimo sami, a na vse ne moremo vplivati, saj so v 50 odstotkih zanjo krivi geni. Začetek in razvoj bolezni sta namreč poleg količine plaka in vrste bakterij odvisna tudi od vnetnega odziva organizma, ki pa je dedno pogojen. Vnetni odgovor je tako pri nekaterih »nesrečnežih« kljub relativno dobri ustni higieni zelo buren, in je tako kriv za propad obzobnih tkiv.
Parodontalna bolezen napreduje počasi, ponavadi se stanje slabša več desetletij. Zato imamo v večini primerov za njeno zdravljenje več kot dovolj časa.
Lep pozdrav,
Boris Bombek,
dr. dent. med.