Manjkajoči zobje se nadomeščajo na različne načine. Naredi se lahko snemna proteza, ki nadomešča manjkajoče zobe, na obstoječih pa je sidrana. Lahko se naredi fiksna rešitev, torej mostički, ki nadomeščajo zobe, cementirani pa so na obstoječih.

Sodobno reševanje pa je seveda z implantati. Ti lahko nadomeščajo posamezne zobe ali več zob, če je vrzel večja. Cenovno so seveda rešitve zelo različne, najbolj ugodno je po navadi s snemno delno protezo, najdražje pa z implantati.

Pri reševanju delne brezzobosti je seveda najmanj nevšečnosti za pacienta z izdelavo proteze, več z mostički, vendar pred vsemi postopki pacient dobi anestezijo, tako da so lahko brez bolečine. Pri implantatih pa je tako, da je količina kosti na mestu, kjer bi radi nadomestili zob, tista, ki določa, če bodo pred vstavitvijo implantatov potrebni pripravljalni postopki. To so postopki, s katerimi augmentiramo (dogradimo) obstoječo kost in na ta način pridobimo njeno zadostno količino, da lahko potem tja vstavimo implantat. Če so takšni postopki potrebni, potem se zdravljenje podaljša za približno šest mesecev.

Če je že v izhodišču kosti dovolj in so seveda ostali zobje zdravi ter ni prisotne parodontalne bolezni, potem se implantati vstavijo, dlesen nad vstavljenim implantatom se zašije in nato čakamo tri mesece, da se kost zraste z implantatom (poteče oseointegracija implantata). Nato se implantat odgrne in se vanj privijači oblikovalec dlesni, da se ta ob bodočem implantatu z nadgradnjo lepo zaceli. 14 dni za tem sledi nadaljevanje dela – protetični del. Takrat to stanje odtisnemo, tehnik pa to prenese na model, po katerem se izdela nov zob, ki se nato cementira na implantat.

Lep pozdrav,
Boris Bombek
dr. dent. med.