Spoštovani,
vaša reakcija ni neobičajna, saj se zaradi občutka prevaranosti (poleg drugih posledic) lahko zmanjša tudi želja po spolnosti oz. nastopi odpor ali celo gnus do partnerja (ki ga izzove mešanica jeze zaradi storjenega dejanja, izdanega zaupanja, strahu pred prihodnostjo, raznih dvomov, sumničenj, ki se pojavijo ipd.). Na začetku so ti občutki bolj izraziti, s časom se začnejo umirjati.

Smer razrešitve najbolj vidim v tem, da se bosta morala začeti zavestno pogovarjati o sebi in si vzeti več časa drug za drugega (tudi za družino), kajti dogodek se v vajinih življenjih ni pojavil po naključju. Prinaša sporočilo. Ima namen. Če bi se vajin odnos začel stopnjevati na slabše v večih smereh, si še vedno lahko poiščeta strokovno oporo za razrešitev te boleče teme, a čutim, da sta dovolj močna in odgovorna, da bosta to lahko, vsaj zdaj, razrešila sama. Vzroki za nezvestobo so zelo različni (običajno zadevajo psihično počutje) in je vprašanje, kaj se je pred enim letom dogajalo v vajinem odnosu, z vama. Morda sta bila veliko časa pod stresom, morda sta se precej čustveno oddaljila, morda sta bila med seboj povezana v glavnem z vsakodnevnimi obveznostmi, ne pa toliko s pozornostjo drug do drugega, morda sta se več prepirala, se nevede zasipala z delom ali kaj drugega. Sama prevara ljudem lahko predstavlja izziv, če jo lahko tako zaznajo, da se znova poglobijo v svoj skupen odnos, v odnos, ki ga imajo do drugega in do sebe, v stopnjo zadovoljstva, ki ga občutijo sami in skupaj s partnerjem. Je kot nek opomin ljudem, da so se preveč odtujili drug od drugega (tudi od sebe), da ne živijo zares tega, kar so si nekoč želeli ali sanjali, da se preveč posvečajo stvarem, za katere menijo, da so bolj nujne, kot oni sami, njihovo počutje ali njihovi odnosi. Je kot tema, ki ljudi prebudi iz dolgega spanca natrpanih urnikov in površinskih obveznosti, zaradi katerega številni pozabijo zares živeti, se brez slabe vesti ustaviti in iskreno uživati drug z drugim. Svetujem, da si namenoma, večkrat, vzameta čas samo zase, se umakneta nekam v dvoje, da se začneta pogovarjati o vama, kako se počutita drug ob drugem, kaj pogrešata, kaj si želita, česa vaju je strah, kako bi si lahko zmanjšala obveznosti in obrnila smer toka v vajin prid, v korist vajinega odnosa, da bi se znova našla in začutila hrepenenje drug po drugem. Morda vam bo mož razkril, zakaj se je odločil za takšno dejanje, kaj ga je privedlo do prevare. Dober znak je to, da vam je sam priznal. Imejta vero v dobro, poskušajte počasi sprostiti zamere, mož naj vam pomaga s svojimi iskrenimi dejanji in odzivi, da boste lahko znova začeli zaupati vanj. Naj bo potrpežljiv in razumevajoč do vas, vi pa si vzemite čas in prostor (v odnosu), da boste počasi celili svoje rane. Povejte mu, kako vam bo najlažje iti skozi prebolevanje, skupaj z njim, kako vam lahko proces olajša, bodita si v oporo. Na začetku je vedno težko, sčasoma je lažje in so slike za naprej bolj jasne. Upam, da najdete kaj, kar bo potolažilo vašo ranjeno dušo. Vse bo v redu, ne pozabite nase, postavite se v ospredje. Srečno na vaši poti želim.

dr. Barbara K. Novak,
zakonska in družinska terapevtka
barbara.novak6@gmail.com