Odgovarja:

Varstveni dodatek in mačehovski odnos države do starejših

Spoštovani, Rada bi vas seznanila kako država varčuje pri izplačilu oz dodeljevanju varstvenega dodatka, ki naj bi ga prejemali upokojenci z majhnimi pokojninami. Če upokojenci sami nimajo premičnega oz nepremičnega premoženja, sedaj Center za socialno delo pred izdajo odločbe o upravičenosti do tega, preverja, ali imajo vlagatelji otroke in kakšne dohodke imajo njihovi otroci, oziroma kakšno je njihovo premoženjsko stanje. Po zakonodaji so otroci dolžni vzdrževati starše. Naj opišem moj primer: Mama je od leta 1979 do oktobra 2012 prejemala ob vdovski pokojnini tudi varstveni dodatek. Vdovska pokojnina znaša 287 evrov, varstveni dodatek pa je bil 163 evrov. Mama nima nobenega premoženja ne premičnega in nepremičnega. Živi v 19 m2 veliki garsonjeri, katere lastnik je Nepremičninski sklad in zanjo mesečno plačuje 70 evrov. Ker je stavba že precej stara in ni izolirana, so stroški ogrevanja v kurilni sezoni mesečno tudi od 80 do 100 evrov. Ko je oktobra 2012 vlagala vlogo za obnovo pravice do varstvenega dodatka, je pri preverjanju njenega finančnega stanja uslužbenka na Centru za socialno delo zasledila, da ima nekaj delnic. Te delnice v vrednosti 3.438 evrov, so bile pridobljene s Slovenskim certifikatom in jih je mama hranila za primer, ko bo treba popravljati zobe, ker so že precej načeti ali kaj drugega nujnega. Glede na to, da je mama izgubila varstveni dodatek, ki ji je veliko pomenil pri preživljanju iz meseca v mesec, sva se najprej pritožili na CSD, ki je izdalo odločbo. Center je reševanje te pritožbe odstopil na višji nivo, in sicer na Ministrstvo za delo v Ljubljani. Po šestih mesecih je mama dobila odgovor, da je pritožbi ugodeno, vendar so pa najprej otroci dolžni skrbeti za starše S spremembo zakonodaje je upravičenost za varstveni dodatek prišlo na ministrstvo za delo in družino. Po tej zakonodaji pa so tu najprej otroci, ki so dolžni vzdrževati starše. Pri nekje povprečnem standardu, ker sem še zaposlena, imam stanovanje in pa avto, to izkazuje dovolj prihodkov, da lahko še dodatno preživljam mamo. Tako mama ni upravičena, da dobi varstveni dodatek od države. Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge, z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 450,54 evrov (cenzus po ZSVarPre) oziroma 452,50 evrov (cenzus po zakonu za uravnoteženje javnih financ - velja od 31. 5. 2012, in po uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka - velja od 1. 2. 2013). Prav zaradi tega, ker sem dolžna skrbeti za starše, sem se najprej obrnila na ministrstvo za družino, če sem upravičena do olajšave pri dohodnini. Ker to ni v njihovi pristojnosti, so moje vprašanje naslovili na Ministrstvo za finance, od katerih sem dobila odgovor: »V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje oziroma priznavanje olajšave za vzdrževanje mame.« Razlaga: Po devetem odstavku 115.člena Zakona o dohodnini –ZDoh-2 (Uradni list RS,št.13/11 – UPB7,24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12) se za vzdrževanega družinskega člana štejejo tudi starši, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (ta za leto 2013 znaša 2.436,92 EUR) in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev. Ob taki razlagi se mi poraja nešteto vprašanj: - Da je priznavanje olajšave za vzdrževanje staršev pri dohodnini diskriminatorno. Prizna se samo, če živiš skupaj s starši, ne pa, če živijo ločeno in so seveda stroški še večji. - Zakaj se ne prizna olajšava pri dohodnini v višini razlike med svojo pokojnino in priznanim cenzusom,t.j 452,50 evrov, seveda na letni ravni. - Ne da država znižuje pokojnine, temveč večino bremena nalaga tudi potomcem. - Ker mama nima varstvenega dodatka kljub svoji majhni pokojnini, ne more zaprositi za socialno pomoč ali za subvencijo pri plačilu stanarine. - Pri vsem pa najbolj trpi mama, ki ima vedno občutek, da je sedaj nekomu v breme, ker s svojo nizko pokojnino ne more pokriti vseh stroškov. Izgubila je tudi svojo samostojnost pri svojih letih. Vem, da je bilo v lanskem letu že govora, da so se upokojenci z lastništvom na nepremičninah odpovedovali varstvenemu dodatku zaradi tega, da dediči ne bi le-tega vračali. Mogoče imajo taka vprašanja tudi drugi državljani RS, ki so izgubili varstveni dodatek oz. njihovi otroci. Lep pozdrav!

Spoštovani, Vašemu pismu ni več kaj dodati. Kot pravilno ugotavljate, je zakonodaja takšna, da kot upravičence do varstvenega dodatka v 7. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let za ženske oziroma od 65 let za moške in so upravičene do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo eksplicitno navedene dohodkovne kriterije ter ostale zakonsko določene kriterije. Isti zakon kot upravičence do denarne socialne pomoči predvideva osebe, ki si preživetja ne morejo zagotoviti z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom. Ravno slednja določba omenja dolžnost preživljanja – le ta je opredeljena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v prvem odstavku 124. člena določa, da je polnoletni otrok, v vašem primeru vi, dolžan preživljati svoje starše, torej vašo mamo, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Vaše mame ne bi bili dolžni preživljati v primeru, da ona iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjevala preživninskih obveznosti do vas (drugi odstavek 124. člena ZZZDR). Kot navajate vam vaš življenjski standard po zakonskih merilih omogoča izvrševati dolžnost preživljanja, kar je po vaših besedah tudi razlog zavrnitve vloge za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka. Na podlagi dolžnosti preživljanja vaše mame, ste kot pravite, želeli uveljavljati davčno olajšavo vzdrževanega člana. Zaradi določbe 115. člena Zakona o dohodnini, ki v devetem odstavku kot vzdrževanega družinskega člana predvideva starše pod pogojem, da le ti živijo z vami v skupnem gospodinjstvu ali za njih krijete stroške prebivanja v institucionalnem varstvu, vendar do olajšave niste upravičeni, saj z mamo ne živita v istem gospodinjstvu. Verjamem, da imate občutek, da je vaša mama izgubila svojo samostojnosti. Dejstvo je da je zakonodaja na področju socialnega varstva veljavna in da jo je potrebno spoštovati. Zato kaj dosti ni moč postoriti, razen, da vložite pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, ki po vaši oceni posega v ustavno zagotovljeno osebnostno pravico- V zvezi s tem predlagam, da poiščete odvetnika, da vam predstavi pogoje za sprožitev ustavnega postopka. mag. Mateja Likozar Rogelj, univ. dipl. pravnica