Spoštovani,

z institutom nujnega dedovanja je omejena svoboda opročnega razpolaganja, kar pomeni, da četudi zapustnik v oporoki prezre nekatere ali vse nujne dediče, pripada tem dedičem del zapuščine.

V primeru sklenitve oporoke, po kateri bo preživeli zakonec podedoval navedeno premičnino do celote, bodo potomci upravičeni do nujnega deleža. Nujni delež potomcev znaša polovico, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Vsakemu potomcu in preživelemu zakoncu bi po zakonitem dedovanju pripadala 1/7 zapuščine, torej bi nujni delež vsakega potomca in preživelega zakonca v primeru oporoke znašal 1/14. Lahko pa oporočitelj v oporoki določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.

Zapustnik ne more izločiti iz dedovanja nujnih dedičev niti na način, da bi svoje premoženje razdal z neodplačnimi razpolaganji za časa svojega življenja, t.i. darilnimi pogodbami. V primeru darilne pogodbe, torej v primeru, da bi en izmed zakoncev svoj del nepremičnine podaril drugemu zakonca za časa življenja in v primeru, da bi ta nepremičnina bilo edino premoženje, bi se to darilo vštevalo v zapuščino. V primeru, da bi bila ta nepremičnina le del zapuščine, tore bi v zapuščino spadalo tudi drugo premoženje, bi se to darilo vštevalo v zapuščino le v kolikor bi bil prikrajšan nujni delež ostalih dedičev in bi v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da je nujni delež prikrajšan bilo potrebno darilo vrniti, v takšni meri, da se bi nujni delež dopolnil. Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del ali drugače povedano ozirajoč se na vaš primer, če vrednost darila, presega vrednost zapuščine, ki jo prejmejo nujni dediči.

Z izročilno pogodbo ni dovoljena izročitev samo med zakoncema, temveč med potomce, lahko pa izročitelj pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca. Izročilna pogodba je veljavna tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci in zakonec. Z izročilno pogodbo se lahko izroči le del ali celota sedanjega izročiteljevega premoženja. Ko prednik umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo ali razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Tako se premoženje, ki so ga potomci in zakonec dobili z izročitvijo ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine.

V primeru, da navedena nepremičnina ni edino vaše premoženje, ki ga želite izročiti in razdeliti, torej, da bi ostalo premoženje izročili potomcem, ½ navedene nepremičnine pa zakoncu, potem, bi bila v vašem primeru izročilna pogodba najboljša rešitev, seveda ob predpostavki, da bi se vsi potomci s takšno izročitvijo strinjali.

Obstaja pa še možnost, da si izročitelj zase ali za svojega zakonca na izročenem premoženju pridrži pravico užitka ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.


S spoštovanjem,

Janja Cigoj

Mag. prava