Pozdravljeni,
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki določa način in postopek dedovanja kmetijskih gospodarstev(v nadaljevanju: zaščitenih kmetij), jasno določa kdo ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije ter kakšne so pravice ostalih sodedičev, ki ne bodo v vlogi prevzemnika zaščitene kmetije. Pravilo, ki ga zakon vzpostavlja je, da zaščiteno kmetijo deduje zgolj 1 dedič, ostali pa dobijo denarno izplačilo svojega nujnega deleža.

Glede vprašanja prednosti vašega brata pri dedovanju, zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev v svojem 7.členu jasno določa kateri od sodedičev ima prednost pri dedovanju v primeru, ko je dedičev (istega dednega reda) več. V vašem vprašanju ste navedli, da je bil najmlajši brat edini, ki je ostal doma (na zaščiteni kmetiji) ter poleg redne službe, skrbel in delal na kmetiji. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev v 1. odstavku 7.člena kot dediča. ki je prvi upravičen do dedovanja zaščitene kmetije, določa ravno dediča, ki ima namen še naprej obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to izberejo vsi dediči. V kolikor do sporazuma med sodediči ne pride, ima pri dedovanju prednost tisti dedič, ki se je usposabljal ali se usposablja za opravljanje kmetijske dejavnosti. Tako da kar se tiče vprašanja prednosti vašega brata pri dedovanju zaščitene kmetije, v kolikor si on to sam seveda želi, mu zakon podeljuje prednost pri dedovanju v celoti.

Glede vprašanja odpovedi dednemu deležu v korist drugemu dediču, je to vsekakor mogoče, se pa takšno izjavo (odpoved dednemu deležu v korist drugemu dediču) poda pred zapuščinskim sodiščem, najkasneje do konca zapuščinske obravnave. Na zapuščinski obravnavi vas bo zapuščinski sodnik vprašal, ali sprejmete dediščino in takrat vi ustno podate dedno izjavo (to je izjava v kateri bodisi sprejmete bodisi se odpoveste dediščini in s tem svojemu dednemu deležu.), da se odpovedujete svojemu dednemu deležu v korist drugemu dediču (svojemu bratu).

Velja pa na tem mestu opozoriti na razliko v dednih deležih, ki jih zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, kot "lex specialis" določa v primerjavi z Zakonom o dedovanju. In sicer zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev določa, da ostali dediči, ki niso prevzeli zaščitene kmetije dedujejo zgolj denarno vrednost nujnega deleža (kar znaša zgolj 1/2 zakonitega dednega deleža), v praksi to pomeni, da če bi moral npr. eden od vaših bratov dedovati po zakonu 1000 enot, jih v konkretnem primeru, ko gre za dedovanje kmetijskega gospodarstva, deduje zgolj 500 (kar pa mu mora prevzemnik kmetije izplačati v denarju in sicer v roku, ki ga določi sodišče, ki naj ne bi bil daljši od 5 let). Lahko pa se ta rok tudi podaljša in sicer na največ 10 let. Seveda pa lahko sodišče na predlog prevzemnika zaščitene kmetije in na podlagi ekonomskih in socialnih okoliščin prevzemnika kmetije, nujne deleže ostalim dedičem tudi zmanjša, v kolikor bi ugotovilo, da bi breme izplačila nujnega deleža socialno ogrozilo prevzemnika kmetije, kot tudi sam obstoj zaščitene kmetije.

Glede navedbe v vašem vprašanju, ko naj bi se vi že med seboj dogovorili o dedovanju nekaterih zemljišč. Zakon jasno določa, da lahko dedič deduje tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, v kolikor niso pomembne za zaščiteno kmetijo (to so npr. gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto nižjo od 40 ipd.), vendar zgolj do višine nujnega deleža!

Status zaščitene kmetije določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, kar se tudi zaznamuje v Zemljiški knjigi. Zatorej ni mogoče odreči statusa zaščiteni kmetiji za primer dedovanja. Ravno namen zakonodajalca pri sprejemanju posebnega področnega zakona, ki ureja dedovanje zaščitene kmetije je bil v tem, da preprečuje drobljenje ovrstnih kmetij, ter da se zavzema za njihovo ohranitev. Zato je tudi glavni namen zakona ta, da se zaščitena kmetija tudi po končanem dedovanju ohrani, kot celota ter da kmetija deluje še naprej, kljub smrti prejšnjega lastnika.

Glede vprašanja plačilne sposobnosti vašega brata in skrbi, da dednih deležev ne bo mogel izplačati, pa sem že zgoraj navedel, da lahko pod pogoji, ki jih določa zakon predlaga znižanje nujnih deležev ostalih dedičev, ter hkrati predlaga podaljšanje roka izplačila tovrstnega nujnega deleža do 10 let. V glavnem to pomeni, da ni potrebno ostale dediče izplačati takoj po končanem zapuščinskem postopku, ampak se izplačilo ostalih dedičev časovno porazdeli na več let.

Sebastjan Kuhar,
univ. dipl. pravnik

Luc sinergija d.o.o., pravno in davčno svetovanje