Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Mama

Moja mama je stara 85 let. Nikoli se nisva razumeli, sem pa dolgo časa bila pri njej, pozno sem rodila, kupila mi je stanovanje, bila sem samohranilka, ko je bil otrok mali se je vmešavala v vzgojo, ko sem imela dojenčka v naročju mi ga je brez vprašanja vzela tudi otrok je čutil nesoglasja med nama, zdaj to pove , ko je star 23 let, sin je zelo v redu in končno je spoznal , da sem jaz dobra oseba. Mamo bi opisala kot čustveni samozaverovani vampir, ne spomnim se tiste besede, da vse hoče zase. Jaz vedno pravim, ona je imela v življenju vse, jaz pa nič, to so osebe, ki svoje otroke naredijo za skrbnike, take sva bile midve s sestro. Zdaj ne hodim več k njej, samo če me pokliče, pa to z veliko muko grem k njej, jaz svoje mame nikoli nisem marala, ker me ona ni, sestro je bolj marala, ker je bila bolj tiha. moje vprašanje. Kako naj postopam s ostarelo mamo. Hvala.

Mama comment arrow
Pozdravljeni,

sprašujete po tem, kako naj postopate s svojo mamo in pišete, da jo sicer obiščete, vendar vam je to mučno in si tega ne želite. Sklepam, da je težava torej v tem, da imate občutek (ali slabo vest), da bi morala mamo večkrat obiskati, tega pa ne želite, oziroma morda sploh ne želite imeti stikov z njo in ste zato v dilemi.
Iz vašega pisma se da razbrati, da mamo vidite kot skrajno slabo osebo. Sprašujem se, če je vendarle v njej tudi kaj dobrega, pišete o tem, da vam je kupila stanovanje, vam verjetno na nek (čeprav morda neustrezen) način pomagala pri vzgoji sina ipd. Ne glede na to, ali ji pripisujete tudi kakšne pozitivne lastnosti ali ne, razumem, da ste zraven, oziroma zaradi mame veliko pretrpela. So stvari, katere nam (morda hote, še večkrat pa nehote) povzročijo starši, katere nam zadajo močno bolečino in pustijo dolgotrajne posledice in katerih se ne da kar tako oprostiti. Sama sem mnenja, da tudi ni potrebno, oziroma se ne moremo v nič prisiliti. So ljudje, do katerih so starši bili zelo dobri, pa se vseeno odločijo, da v odraslem obdobju z njimi ne bodo imeli stikov, so tudi takšni, do katerih so bili starši precej slabi, pa imajo z njimi stike, ali v njihovi starosti skrbijo zanje, bodisi zato, ker so bolečino predelali in jim oprostili, bodisi iz občutka dolžnosti ali pa iz katerega koli drugega razloga. Kaj je prav, kaj je etično in moralno, ostaja prepuščeno presoji vsakega posameznika.
Zato menim, da ste le vi tista, ki lahko presodi, kakšen bi bil najbolj ustrezen odnos z vašo mamo za vas. Morda lahko sama pri sebi poskusite razmisliti o mami ter vajinem odnosu, še bolje bi morda bilo, če bi se poskusila o tem s kom pogovoriti. Se vam zdi, da je mama ravnala najbolje, kar je znala in zmogla? So bili tudi kakšni lepi trenutki ali ima prijetne lastnosti? Kako bi bilo vam brez vsakega stika z njo zdaj? Ostajate z njo v kontaktu morda le zaradi slabe vesti? Takšna in podobna vprašanja bi vas morda lahko vodila do jasnejše slike glede vajinega odnosa in tega, kakšen odnos si pravzaprav želite imeti z njo v sedanjosti.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,
Alja Fabjan,
Integrativna psihoterapevtka in doktorandka zakonske in družinske terapije
Prejšna stran
1
2
3
...
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2018 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.