Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
12.5.2015
Odgovarja:

Prevarana pri 50-ih

03.12.2007 mi je dal prvi poljub in z njim zaznamoval moje nadaljnje življenje. Začela sva skupno (vsakemu je bila to druga) pot. Vsak s svojimi odraslimi otroci, ki sva jih nekako poskušala navaditi na novo osebo v življenju. Načrtovala sva skupno življenje. Začela sva graditi novo hišo, ki sem jo financirala, saj sem bila finančno močnejša. On pa je fizično in idejno izredno veliko pomagal pri gradnji. V treh letih je bila pripravljena za vselitev in končno sva zaživela skupaj. Bili so vzponi in padci, lepi in manj lepi trenutki, za katere sva “zaslužna” oba. Ne vem točno kdaj se je začelo, ne vem zakaj se je začelo, vendar se je. Ob popoldnevih ga ni bilo nikoli doma, vedno je rekel jaz grem delat, pomagat svojim otrokom, delat v vinograd, pomagat temu ali onemu. Potem se je odpravljal na enodnevne izlete, ki so se začeli s stavkom: Jaz grem….. Jaz sem ostajala doma, ga čakala, skrbela zanj. Predvsem sem mu zaupala in nisem pomislila nič slabega. Predvsem sem mu zaupala in verjela. Rada sem ga imela in še vedno ga imam (kot prvi dan). Potem pa je počilo. Dva meseca pred mojim 50-rojstnim dnem je odšel. Konec. Obnemela se. Upala sem, da je trenutek slabosti, vendar me je čakal še večji šok. Brez slabe vesti je izjavil: Imam prijateljico, ki bi bila po starosti lahko moja hči. On 55, ona 30 (samohranilka z dvema majhnim otročkoma). Zgrozila sem se in bila totalno šokirana. Pojavila se je žalost, ogorčenost, nešteto zakajev. Boli, peče, obujam spomine, najine skupne trenutke. Jokam lahko edino ponoči, ko otroci ne vidijo. Ne spim, ne jem. Vsakodnevno ga videvam in po službeni dolžnosti komuniciram z njim. Poskušam se zbrati in normalno komunicirati, kolikor lahko. Vem, da ga je nekaj pripeljalo do tega. Kaj, to on najbolj ve. Zakaj se ni bil pripravljen pogovorit z menoj in bi sproti reševala težave? Zakaj si je za “beg“izbral delo in vsakodnevne obveznosti, da le nisva bila skupaj? Zakaj mu nisem omejila izlete ali rekla: Jaz grem tudi…., Pojdiva skupaj….!! Boli, ker ga imam še vedno rada. Leta neizmerno hitro tečejo naprej in verjela sem, da bom preostanek življenja preživela ob njem. Ko bova oba stara in betežna, si bova stala ob strani. Naj upam, da bo te nesmiselne veze kmalu konec? Katera 30-letnica bi si za življenjskega sopotnika izbrala 55-letnika z starosi primernimi težavami? Ostajam sama. Duša boli. Vem da čas celi rane, vendar za kakšno ceno? Koliko časa? Kako naprej?

Prevarana pri 50-ih comment arrow
Spoštovani,
vaše pismo v sebi nosi veliko bolečine, razočaranja in žalosti. Veliko vprašanj ostaja odprtih, brez odgovorov, kar vam ne da miru. Čuti se, da vas bremeni občutek krivde, zakaj tega in onega niste naredili in bi morda vaš partner ostal. Morda bi, morda ne. To je bila njegova odločitev, za katero bo moral sam prevzeti odgovornost. Razlogi za njegov odhod so lahko različni, veliko razlogov lahko privede do prevare, kateri je botroval njegovi odločitvi, najbolj ve on. Pri vas je možno začutiti tudi občutek krivde v povezavi z občutkom nesposobnosti in nevrednosti, kot da se počutite krivo, ker vam (znova) ni uspelo, kot da dvomite v lastno vrednost, kot da si ne zaslužite, da bi bili ljubljeni in sprejeti takšni, kakršni ste. Nedvomno sta za vas posebej boleča njegova prevara (ki je izključno njegova odgovornost) ter nenaden odhod in s tem povezani občutki zapuščenosti, zamenjanosti, zavrženosti in osamljenosti. Zdi se, kot da ste temu odnosu posvetili posebno pozornost in vanj usmerili vso energijo za to, da bi odnos trajal ter da bi pripravili nov dom za skupno življenje. V ozadju vaše življenjske zgodbe in negativnih izkušenj, ki ste jih tekom življenja doživeli, se najmočneje odraža globok (nezaveden) strah pred zapuščenostjo. Vse naredite, vse izpeljete, nikogar ne motite, ničesar ne preprečujete, vse razumete in se prilagodite, samo da ne bi ostali sami, samo da bi ohranili podobo, da ste za nekoga pomembni, vredni. In znova se soočate z izgubo, odhodom, težkimi čustvi, ravno s tem, pred čimer najbolj bežite, česar nočete znova doživljati.

Kako v življenju naprej? Prevara zelo prizadene občutek človekove lastne vrednosti v najgloblje jedro in zaupanje, kar je treba znova vzpostaviti. Za čustveno okrevanje je najbolje imeti sogovornika, nekoga, ki mu lahko zaupate, se izjokate, nekoga, ki vam bo prisluhnil. Če imate takšno osebo v svojem življenju, si v njej poiščite oporo, da vam bo lažje iti skozi življenje naprej, da se boste lahko pogovorili, kadar vam bo najtežje, da boste lahko umirili čustva. Strokovna pomoč (individualna, skupinska) vam pri okrevanju po prevari lahko pomaga tudi odkriti in razumeti življenjske okoliščine, ki so privedle do teh težkih izkušenj v vašem življenju. Ko človek nekaj razume in sprejme, mu čustvenih vzorcev ni potrebno več ponavljati. V prvi vrsti pa si morate odpustiti in se osvoboditi občutka krivde, ki vas zelo razjeda. Na vaši poti naprej prisluhnite sebi in sledite svoji intuiciji, saj bo takšna pot prava. Želim vam vse dobro, naj bodo te izkušnje predvsem priložnost za vašo rast in boljše življenje.

dr. Barbara Novak,
zakonska in družinska terapevtka

Lahko mi pišete: barbara.novak6@gmail.com
Prejšna stran
...
51
52
53
54
55
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Zvezdana Mlakar

Zvezdana Mlakar
igralka


"Človek se mora imeti rad. Le tako najde moč za spremembe in neskončno veselo lepoto, ki sije navzven."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.