Spoštovani,

sami ste zelo dobro analizirali družinske vzroke in povezave vseh odnosov, ki so vplivali (vplivajo) na vaše preteklo in sedanje doživljanje in ki so privedli do težav, s katerimi se soočate, kar je dober znak na vaši poti. Zavedanje. Vprašanje, ki ste ga zastavili in ki razkriva globljo resnico, zaznavam predvsem kot vprašanje, kako naj se oddaljim od matere in se osvobodim njenih nezdravih vezi (ter končno zaživim svoje življenje, se sprostim). Kajti življenje, ki ga živite, je (bilo) predvsem življenje vaših staršev, matere, ne pa takšno, kakršnega si želite vi. Že od nekdaj ste zaradi nerazrešenih odnosov med staršema nevede prevzemali vloge posrednika v družini, da bi ohranili mir, predvsem pa starše. Tako ste svoje otroške potrebe in želje povsem zanikali in v ospredje postavili materine, katerim niste mogli zadostiti, saj ste bili otrok. Ker je bil vaš oče pogosto odsoten (katerega ste zelo pogrešali), želeli pa ste »obdržati« mater, ste namesto očeta nevede prevzeli vlogo materinega čustvenega partnerja, ji bili v oporo in ji v vsem ustregli, čeprav si tega niste želeli. Kadar odrasli otroke obremenjujejo s svojimi čustvenimi stiskami in travmami ali se otrokom na kakršen koli način izpovedujejo in iščejo tolažbo, kar bi morali sicer razreševati v odraslih odnosih, govorimo o čustveni zlorabi otroka. Otrok takšnih vsebin ni zmožen prenesti, predelati in je grob poseg v njegovo integriteto. Poleg materinih težkih zgodb, ste z njene strani pokasirali tudi vse težke občutke, kot so obup, jeza, strah, nezadovoljstvo, zagrenjenost, najbolj pa so vas bremenili razni strahovi, nemoč in krivda. Tudi jeza, ki se je zaradi stalnih krivic kopičila v vas in kasneje izrazila v obliki depresije. Depresija ni nič drugega kot ogromna količina potlačene jeze in besa, umik vase. Vaše trenutno počutje, izrazit obup, pomešan z jezo, občutki nesposobnosti, nepomembnosti, izkoriščenosti in nevrednosti, je zgolj odraz vašega družinskega stanja, ki je bilo vseskozi na tem, da se bo razsulo, razpadlo. Že od otroštva nosite veliko čustveno breme družine, ki sploh ni vaše, in to breme odseva vaše sedanje čustveno stanje – životarjenje, »samo-mor«. Ni vam lahko, nasprotno, v sebi nosite ogromno bolečine in žalosti, borite se z jezo, ki je ne zmorete izraziti. Na starše niste le jezni, sovražite jih, saj se zavedate, da niste imeli svojega življenja, da ste bili oropani otroške brezskrbnosti, temveč ste bili potisnjeni v odraslo razmišljanje, kateremu niste bili dorasli. Kar bi bilo potrebno storiti na vaši poti, je dejstvo, da se postopoma preko procesa dela na sebi začnete osvobajati preteklih vzorcev odnosov, prepričanj, zamer, čustev in strahov. Da počasi začnete odstirati in razumeti vse plasti nezdravih odnosov, ki ste jih tekom odraščanja ponotranjili, ter da ponovno najdete pravi stik s sabo, s svojimi potrebami in željami, s tem, kdor ste, da ugotovite, kaj in kako želite vi (ne drugi). Kot kaže, je zdaj čas, da začnete pretekle vezi spuščati, da se bo naredil prostor za vašo svobodo. Vse, kar čutite in zanikate v sebi, vso resnico, ki jo tlačite in pred njo bežite, bo potrebno izraziti navzven. Združiti bo potrebno vso moč, ki jo nosite v sebi, se osredotočiti na delo na sebi in razreševanju bremen, ki vam jemljejo ogromno energije. Ko se boste osvobodili nezdravih odnosov z materjo, predvsem zamer, ki jih gojite do nje, boste lahko zaživeli po svoje, vse drugo se bo uredilo. Takrat boste zmogli vzpostaviti tudi intimni odnos z žensko. Zdaj do žensk čutite blokado, saj jih nezavedno sovražite, prezirate in se zaprete zaradi strahu pred ponovno prizadetostjo. Mnoge odgovore že poznate in jih slutite, le prisluhniti morate sebi in se jim prepustiti. Takrat boste znova lahko dvignili rolete. Odločitev je na vas. Vso srečo in obilo poguma na vaši poti k svobodi želim.


dr. Barbara Novak,
zakonska in družinska terapevtka
barbara.novak6@gmail.com