V uvodu so študentje mariborske medicinske fakultete predstavili s srebrno Dekanovo nagrado nagrajeno raziskovalno nalogo pod mentorstvom prof. dr. Andreje Sinkovič. Na srečanju, kjer je bilo več kot dvesto udeležencev, so prispevke petdesetih avtorjev izdali tudi v zajetnem zborniku, ki bo tako internistom kot družinskim zdravnikom, pa tudi študentom obeh medicinskih fakultet, v pomoč pri prepoznavanju in zdravljenju zdravstvenih težav v starosti.
»Dejstvo je, da se slovensko prebivalstvo stara, s tem pa narašča tudi pogostnost kroničnih bolezni in potreba po zdravljenju ter celostni oskrbi. S staranjem so povezane tudi spremembe v učinkovanju zdravil zaradi fizioloških sprememb v organizmu, spremembe nastajajo v porazdelitvi zdravil zaradi spremenjene presnove, drugačno je izločanje zdravil, součinkovanje zdravil zaradi več bolezenskih stanj, večja je verjetnost neželenih ali nepričakovanih dogodkov, in še bi lahko naštevali,« je na aktualnost teme opozoril predsednik organizacijskega odbora srečanja, prof. dr. Radovan Hojs. Ob tem je poudaril, da s staranjem prihaja tudi do številnih bolezenskih stanj, ki jih starostniki (po doslej veljavnem uvrščanju naj bi bili to ljudje od 65. leta starosti, v razvitem svetu pa se ta meja dviguje proti 70. oz. celo 80. letom) pogosto zmotno pripisujejo procesu staranja, jih zato tudi zanemarijo, in tako neugodno vplivajo na uspeh prepoznavanja in zdravljenja bolezni. V starosti so večje potrebe po zdravstveni negi in oskrbi, tudi zaradi steka več pridruženih bolezni, simptomi se lahko prekrivajo, zato lahko pogosteje prihaja tudi do zamud pri ugotavljanju in zdravljenju bolezni, je izpostavil prof. Hojs. Prav tako je lahko bivanje v bolnišnici dokaj tvegano za starostnika, ki je manj aktiven. Pride lahko do zapletenih diagnostičnih postopkov in pogosto tudi agresivne terapije in večje dovzetnosti za okužbe, zato je posebna skrb zanj še toliko bolj pomembna.
»Geriatrična oskrba zahteva specifičen odnos ne le zdravstva, temveč celotne družbe, saj se znatno razlikuje od oskrbe kronične bolezni, pri tem pa velik del te skrbi nosijo družinski zdravniki. Leta 1966 ustanovljen Inštitut za gerontologijo in geriatrijo je leta 1988 zamrl. V ljubljanskem kliničnem centru deluje od leta 2011 Center za geriatrično medicino, z geriatrijo se ukvarjajo tudi gerotopsihiatrični oddelki v psihiatričnih bolnišnicah oz. geriatrična enota mariborskega oddelka za psihiatrijo. Zdravstveni svet Slovenije je leta 2013 sprejel smernice razvoja geriatrične medicine v Sloveniji. Le te v prvi fazi predvidevajo ustanavljanje in financiranje geriatričnih enot najprej v obeh kliničnih centrih, nato pa tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.
26. srečanje Iz prakse za prakso, ki je skozi več kot četrtstoletno delovanje pomembno vplivalo na kakovost zdravstvene oskrbe na področju interne in družinske medicine, predvsem v dobro bolnikov, vsako leto organizira Klinika za interno medicino UKC Maribor, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Zdravniško društvo Maribor in Združenje za interno medicino Slovenskega zdravniškega društva Maribor. Dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Krajnc, je ob rob srečanju izpostavil pomanjkljivo izobraževanje na področju gerontologije: »Kot samostojni predmet poslušajo gerontologijo študenti medicine le na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, na ljubljanski fakulteti te vsebine ponujajo v obliki integralnega poučevanja. Podiplomskega izobraževanja s tega področja še ni, tako da je pred nami in našimi zanamci še veliko izzivov.«