S Katarino Cotelj, dr.med., specializantko družinske medicine smo se pogovarjali o tem, katere bolezni srca in ožilja so pri starejših najbolj pogoste, kako jih prepoznamo in zdravimo ter kaj lahko sami storimo, da jih poskusimo preprečiti.
Katera so najpogostejša obolenja srca in ožilja pri starejših in zakaj?
S starostjo se na žilju odvija proces ateroskleroze in procesi staranja žilne stene, kar lahko privede do različnih stanj, kot sta zamašitve žilnega lumna in spremenjene elastičnosti žilnih sten. Različni procesi staranja se dogajajo tudi na srčnih zaklopkah, najpogosteje na aortni zaklopki.
Glavni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, debelost, povišane vrednosti maščob v krvi, kajenje, stres, telesna nedejavnost in družinska obremenitev. Proces ateroskleroze lahko prizadate vse žile v vašem telesu, zato imate lahko tudi težave z žilami na nogah in vratu.
Med najpogostejšimi boleznimi srca in ožilja pri starejših so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, kamor sodi srčni infarkt in bolezni koronarnega žilja, okvare srčnih zaklopk in motnje srčnega ritma.
Kako prepoznamo sami znake bolezni srca in ožilja?
Različne bolezni srca in ožilja imajo lahko različne znake na katera morate biti pozorni. Med nevarnimi znaki so stalna tiščoča bolečina v prsnem košu, spodnji čeljusti, zgornjem delu trebuha, ramenih ali med lopaticama, ki ne popušča. Bolečina ni odvisna od gibanja, premikanja ali kašljanja. Prisotni so lahko bledica, potenje, slabost in bruhanje. V tem primeru gre lahko za znake srčnega infarkta. Svetujem vam, da se v tem primeru obrnite na dežurno služno ali pokličete 112. Poleg tega so lahko pri boleznih srca in ožilja prisotni še težka sapa ob naporu ali v mirovanju, ki se poslabša leže, bolečina v prsnem košu, ki je prisotna pri naporu in popusti ob mirovanju, otekanje gležnjev, otekanje nog, zamanjšana zmožnost za napore, občutek razbijanja srca in izgube zavesti.
Pri okvari žilja nog gre lahko za bolečine v golenih ob naporu, ki se umirijo ob počitku ali gre lahko za slabše celjenje ran.
Posledica okvare žilja vratnih arterij in določenih motenj srčnega ritma je lahko možganska kap. Znaki in simptomi so različni, najpogosteje pa gre za povešenje ustnega kota, ohromelost zgornjih in/ali spodnjih okončin, motnje govora, akutno vrtoglavico. V primeru, da sumite, da gre za novonastalo možgansko kap se takoj obrnite na dežurno službo – najhitreje je, če pokličete 112.
Najlažje si boste znake možganske kapi zapomnili z besedico GROM: govor (moten je govor), roka (ohromi roka, lahko tudi noga), obraz (potegne mu obraz v eno smer) in mudi (časa imamo zelo malo),"
Kakšna prehrana krepi srce in ožilja in katerim živilom se je bolje izogibati?
Svetovana je dieta, ki ima nizko vsebnost trans in nasičenih maščobnih kislin, nizka vsebnost dodanih sladkorjev in soli. Priporočen je vsakodneven zadosten vnos sadja, zelenjave in vlaknin. Potrebno je omejiti vnos rdečega mesa, odstraniti vidno maščobo z mesa, izogibanje ocvrte prehrane in omejiti uživanje sladkarij.
Kaj lahko sami storimo, da ohranjamo dobro zdravje srca in ožilja?
1) Glede na zdravstveno stanje skušamo ostati čim bolj fizično aktivni. Najboljše je, da smo fizično aktivni vsak dan ali vsaj nekje 3-5x tedensko, aktivnosti pa izbiramo glede na našo fizično zmogljivost.
2) V domačem okolju skrbimo za ustrezno prehrano. Skrbimo za primerno telesno težo. Izogibamo se kajenju in prekomernem pitju alkohola.
3) Če imamo možnost, si redno kontroliramo krvni tlak.
4) Pomemben dejavnik tveganja je tudi stres, o katerem se v zadnjih letih veliko govori in piše. Poznamo dober in slab stres. Poskušajmo čim bolj poskrbeti za sebe, si najti dejavnosti, ki nas sprostijo in razveseljujejo.
5) V Sloveniji je v zdravstvenih domovih možen pregled v referenčnih ambulantah. V referenčnih ambulantah se izvajajo preventivni pregledi, ki jih opravljajo diplomirane medicinske sestre s posebej pridobljenimi znanji. Svetujem, da se v primeru vabila odzovete oz. se v primeru, da si takega pregleda želite obrnete na vašega osebnega zdravnika. V sklopu pregleda v referenčni ambulanti se z referenčno sestro pomenita o najpogostejših dejavnikih tveganja. Izmeri vam krvni tlak, posname EKG in se z vami pogovori o pravilni prehrani. Pred pregledom opravite odvzem krvi in urina. Glede na rezultate in na podlagi ugotovitev v referenčni ambulanti vas referenčna sestra napoti na pregled k vašemu osebnemu zdravniku.
6) Brezplačne meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja izvajajo tudi različna prostovoljna društva in lekarne.
7) V primeru, da imate povišan krvni tlak, povišane vrednosti maščob ali povišan krvni sladkor svetujem, da se oglasite v referenčni ambulanti ali pri vašem izbranem osebnem zdravniku, ki vas bo ustrezno vodil in zdravil.
Možnosti, da nekaj naredite sami za sebe je veliko, zato vam svetujem, da dane možnosti in nasvete izkoristite, se o stvareh poučite in ste pozorni na bolezenske znake, ki lahko privedejo do hujših bolezni.
