Spomladi je okičena s cvetočimi akacijami, marelicami, češnjami in ostalim sadnim drevjem. Po šavrinskih pobočjih se začnejo v soncu lesketati temno-zeleno-srebrnkasti listi oljk in trte začnejo razvijati svoje prepoznavne liste. Poleti se čez drn in strn vse do vrhov gričev, kjer se ponosno razkazujejo strnjene vasice s kamnitimi hišami, sliši neutrudno »žaganje« škržatov. Medtem v senci pod murvo na istrskih kortah (dvoriščih) počivajo domačini in srkajo svojo hladno bevando. V času barvite jeseni v pisanih vinogradih opazimo ljubitelje istrske žlahtne kapljice, v oljčnikih vztrajne obiralce oljk, pred hišami lahko opazimo drevesa z zlatimi jabolki (kakiji), v zavetrju pa se bohoti »rdeči primorski kralj« - ruj. Po tako pestrem obdobju je čas za počitek ob ognjišču istrske osmice z okusom bobičev in ombola na tisoč in en način. Pozimi se na šavrinske griče občasno naseli tudi snežna odeja, ki poskrbi za spokojnost pokrajine. Slovensko Istro morate torej obiskati vsaj štirikrat: spomladi, poleti, jeseni in pozimi.
Kako čim bolj začutiti pristno podeželje Slovenske Istre? Tako da obiščete istrske vasice in njene domačine, ki znajo biti trmasti, vendar ko te vzamejo za svojega, so dobri kot kruh. Obiščemo lahko oljkarje v njihovih torklah (oljarnah), vinarje v njihovih kleteh in sadjarje na njihovih domačijah. Preteklost lahko spoznamo v etnoloških vaških muzejih s tipično istrsko arhitekturo ter ob petju šavrinskih godcev. Vse to lahko povežemo v čudovit izlet, ki za vedno ostane v našem spominu in srcu.
Slovensko Istro lahko obiščemo z avtom, kolesom, avtobusom ali peš. Vsak način ima svoje prednosti. Vsekakor pa je najbolj pristen tisti, ki so ga nekoč uporabljale tudi znane Šavrinke in Šavrini. Pohod po starih vaških poteh, kjer so še danes vidni stari tlaki, nam odprejo popolnoma novo perspektivo te čudovite pokrajine. Po poteh, ki še iz rimskih časov povezujejo istrske vasice, se lahko naužijemo vsega kar je zgoraj omenjeno. Poleg tega pa poskrbimo še za zdravo telo in duha. Pohodne poti, ki so prepredene po celotnem zaledju, so lepo označene in primerne za nezahtevne in srednje zahtevne pohodnike. Dobrodošlo pa je, da si pred tem pripravimo načrt pohoda in katere kulturne ter kulinarične točke želimo obiskati.
Veliko zanimivih idej za avtentičen izlet na podeželje Slovenske Istre najdemo
tukaj. Ne glede na to ali si jo želimo obiskati peš, s kolesom, avtobusom ali avtomobilom.
Za zaključek vas pustim ob branju čudovite pesmi, avtorice Nelde Štok-Vojska:
»Kámor voljka zeleni,
volje v kamen se cedi,
kámor mándole gunjájo
en škrgati škrabatájo,
kámor žaborí Rokava
en Rižana h murji plava,
kámor remeni žanéštra,
tam je naša Istra deštra.«