Kapadokija - vrhunec Turčije

Obisk Kapadokije in ogled obreda plešočih dervišev v Göremeju sta brez dvoma med vrhunci popotovanja po Turčiji. Neverjetno očarljive naravne stožčaste tvorbe v vulkanskem tufu, številne stare cerkve v votlinah, vklesane v 11. stoletju (in še starejše) ter nenavadna, skrivnostna podzemna mesta, ki zbujajo krila domišljiji in spodbujajo razmišljanja strokovnjakov, pritegnejo v ta del Anatolije vsako leto na milijone turistov.
Göreme/Kapadokija – baloni s turisti v sončnem jutru. (foto: Andrej Paušič)
Göreme/Kapadokija – baloni s turisti v sončnem jutru. (foto: Andrej Paušič)
Göreme/Kapadokija – baloni s turisti v sončnem jutru. (foto: Andrej Paušič) Baloni (foto: A.P.) Uçisar – mesto v stožcih. (foto: A.P.) Kapadokijska pokrajina s stožci iz tufa. (foto: A.P.) Vhod v podzemno mesto – Derinkuyu. Podzemlje, prepredeno s tuneli, bivalnimi enotami … (foto: A.P.) Prezračevalni jašek. (foto: A.P.) Cerkev je izdolbena v obliki križa. (foto: A.P.) Tunele/prehode so zapirali z velikimi okroglimi kamni premera 1,5 metra. (foto: A.P.) Ozki, temni prehodi tvorijo pravi labirint. (foto: A.P.) Eden od 52 prezračevalnih jaškov. (foto: A.P.) Pokopališče na dnu Derinkuya. (foto: A.P.) Misijonarska šola v Derinkuyu. (foto: A.P.) V ozadju porodnišnica z dvema vhodoma. (foto: A.P.) Konya – na glavni ulici. (foto: A.P.) Konya – Mesto, 200 kilometrov oddaljeno od Ankare, center Anatolije. Ima okrog milijon prebivalcev. Mevlana – samostan reda plešočih dervišev, mavzolej in muzej. (foto: A.P.) Podoba Mevlane Dželaleddina Rumija, misleca in pesnika, utemeljitelja reda plešočih dervišev. (foto: A.P.) Množica islamskih vernic/romark v Mevlani. (foto: A.P.) Muzej Mevlana – prizor iz življenja dervišev. Keramičar med delom (motiv derviša). (foto: A.P.) Aladdinova mošeja vrh griča nad Konyo. Ortahisar – podzemno gledališče v vulkanskem tufu. (foto: A.P.) Prizorišče SEME, osvetljeno z zanimivimi svetilkami. Pokrivalo ŠEJKA – simbol središča sveta in misli. (foto: A.P.) Prihod dervišev v črnih ogrinjalih. (foto: A.P.) Derviši odložijo ogrinjala. (foto: A.P.) Derviši prekrižajo roke na prsih ( simbol štev. 1). Obredno vrtenje/ples dervišev. (foto: A.P.) Sklepni del seme – derviši si spet ogrnejo črna ogrinjala in odidejo s prizorišča.
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Turizem v Turčiji privablja milijone obiskovalcev in zelo uspešno polni državno blagajno. Zahvaljujoč odlični infrastrukturi, dobrim cestam, zelo ugodnim cenam javnega prometa, sodobno opremljenim avtobusom … lahko v lastnem aranžmaju brez težav prepotuješ Turčijo križem in počez ter tako prihraniš marsikatero liro (1 evro – 2, 33 lire). Splača se poskusiti.

Kapadokija (v stari perzijščini Katpatuka – Dežela lepih konj) obsega province Nevṣehir, Niǧde, Aksaray, Kiṣehir in Kayseri. Za center Kapadokije velja Goreme, kjer je narodni park (od leta 1985 pod Unescom), v katerem so na majhnem prostoru nastale najlepše kamnite skalne tvorbe ter pred mnogo stoletji zgrajene številne cerkve, kapele, samostani in podzemna bivališča Hetitov, kasneje preganjanih kristjanov ter prebivalcev Kapadokije, ki so v skrivnih zatočiščih našla varno zavetje pred različnimi vojskami.

Že v antiki je dežela slovela po vzdržljivih in cenjenih konjih. Tako je asirski kralj Asurbanipal (668-626 pr. n . št.), po zmagoviti bitki v Kapadokiji odklonil odkupnino poraženega kralja Thabala, namreč njegovo hčer in se je raje polastil 1500 žlahtnih konjev iz Kapadokije. V času perzijske vladavine v Kapadokiji so konji služili kot plačilo taks. Rimljani so kasneje pošiljali kapadoške konje celo v slovito rimsko areno Circus Maximus.

Nekoč, v sivi davnini, so področje prekrivala jezera, tropska močvirja z bogato vegetacijo in favno. Ko se je gorovje Tavrus na jugu dvignilo, so privrele na površje ogromne količine lave, kar je povzročilo oblikovanje »vulkanske dežele« Kapadokije. Vulkani Ercyes (3916 m), Hasan (3253 m) in Melendiz so poleg lave naložili še velike količine vulkanskega pepela. Tako je nastal tuf, ki je mehka kamnina in se ga da zlahka oblikovati. Prispevale so tudi eksogene ali zunanje naravne sile: erozija vetra in vode – nastala je pokrajina, podobna domišljijskemu svetu: stožci, dimniki, šiljaste gore, različne druge bizarne tvorbe. Ljudje, ki so živeli na tem območju, so spoznali prednosti naravnih danosti in si v vulkanski tuf klesali, dolbli bivališča, shrambe, cela podzemna mesta, religiozne objekte, celo gojišča golobov (Dolina golobov).

Prve sledi človeških rok izvirajo iz leta 6.500 pr. n. št. Tu so živeli Hetiti, ki naj bi bili okoli leta 1.600 pr. n. št. prvi prebivalci podzemnih mest Kaymakli, Derinkuyu, Özkoniak, Mazikoy in drugih. Ljudstva so prihaja in tonila v zgodovino, na prestolu so se menjavali najrazličnejši oblastniki, saj je bila Kapadokija od nekdaj strateško pomembno območje; tu se je vila znamenita svilna cesta in po njej trgovska, kulturna, ideološka ter religiozna izmenjava med vzhodom in zahodom. V bizantinskem cesarstvu je bila Kapadokija (Caesarea) pomemben zgodnjekrščanski center. Do leta 1071 je zraslo tukaj več kot 3000 krščanskih cerkva. Prvi kristjani so bili preganjani in skalna zatočišča v Kapadokiji so bila odlična skrivališča pred bizantinsko oblastjo, kasneje pred Seldžuki in drugimi agresorji.

Göreme
V Göreme smo prispeli sredi aprila. Muhasto aprilsko vreme se je izkazalo z močnim peščenim viharjem, ki je trajal kar večino dneva. Imeli smo »počivalni dan« in s hotelskega balkona le opazovali mestece, ki sicer ni nič posebnega, in njegov vsakdanjik. Turistični vrvež se še ni začel, tako da ni bilo težko dobiti strehe nad glavo. Veliko število hotelov, med njimi tudi tisti, ki nudijo sobe v stožcih, je samevalo. Cene so za povprečen evropski žep kar zasoljene: dvoposteljna soba od 120 lir navzgor (1evro = 2,34 lire), najem vozila 110 lir/dan, drag bencin, visoke vstopnine, vožnja z balonom 100 evrov ... Turistična ponudba pa je tudi v predsezoni pestra. Izbrali smo zeleno turo, 8-urno popotovanje po Kapadokiji, ki obsega ogled Derinkuya, treking po soteski Ihlara, ogled samostana in karavanseraja Selima, sprehod po mestecu v stožcih Uçhisarju, ogled Doline golobov, za piko na i pa obisk v predelovalnici poldragih kamnov (cena ture 90 lir/osebo). Zelo zanimivo in dobro organizirano!
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3
Morda te zanima tudi:

3 stvari, ki povzročajo krizo srednjih let pri ženskah

Ste se kdaj vprašali, zakaj prihaja do tako imenovane k...

Iz Jožičine kuhinje: Zdrobove kroglice

Zdrobove kroglice so lahko drugačno, hitro in okusno ko...

Recept, ki čisti žile, krepi srce, možgane in ledvice

Vse več je bolezni srca, ožilja, bolezni možganov in le...

Naredite sami: Zdravilo za ščitnico in boljšo kri

Ta močna kombinacija sestavin vzpostavlja fizično in en...

Ko ljubezen prežene vse strahove …

Minljivi smo bolj kot se pogosto zavedamo. In šele takr...

Priporočamo knjigo: Smrt pod platano

Iz založbe Učila prihaja kriminalka, napet primer višje...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Mito Trefalt

Mito Trefalt
igralec, TV voditelj, urednik (1939 - 2016)


"Če imaš to srečo, da v življenju delaš, kar imaš rad - moraš biti zadovoljen."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.