Pozdravljeni!
Proces žalovanja za partnerjem je težak in vpliva na psihično ravnovesje žalujoče osebe. To se lahko kaže na različne načine, tudi z nespečnostjo, tesnobo ...
Pogosto uporabljamo besedo 'napad' tesnobe ali panike, a v resnici nas ne napade nič. Če oseba začuti nek občutek in se ga ustraši ... bo dogodek opisala z napadom panike, a vsi občutki in čustva izvirajo iz nas. To, da čutite žalost po moževi smrti in si dovolite jokati je naravno in dobro za vas.
Kako dolgo bo žalovanje trajalo je odvisno od posameznika. Po navadi gre žalujoči skozi faze zanikanja, jeze, fazo izogibanja sprejemanju, obupa in šele nato je čas, da sprejme izgubo.
Drugi vam ne morejo pomagati pri žalovanju, ni pa nujno, da žalujete sami. Skupnost je pomembna. Kadar potrebujete je dobro, da se lahko zamotite v družbi, a za to, da gre proces svojo pot in vi ponovno vzpostavite ravnovesje, je nujno, da ste tudi v stiku s svojim notranjim svetom; čustvi, občutki, mislimi.
Obisk pri zdravniku je vaša izbira. Če se odločite za pomoč z zdravili, vam predlagam, da se obrnete na psihiatra, ker ima več izkušenj kot splošni zdravnik na tem področju.
Sicer pa se lahko odločite za pogovore s psihoterapevtom, ki dela z osebami v žalovanju. Lahko pa se seveda odločite za obe pomči hkrati.
Na forumu sem že odgovarjala na vprašanja o paniki in tam mogoče najdete še kakšno informacijo, ki jo potrebujete.
Lep pozdrav.
Tanja Krist Spec. TA psihoterapije, prof. šp. vzgoje
Telo in psiha