Močnejše nevihte s strelami so zlasti v pozno spomladanskem in poletnem času dokaj pogoste. Če odmislimo najhujše posledice, kot sta požar ali ko strela udari v človeka, lahko nevihta največ škode povzroči električnim napravam. Na trgu je pestra izbira izdelkov za prenapetostno zaščito električnih naprav v domovih, a pri nakupu je dobro vedeti, kaj preveriti, na kaj biti pozoren, da bo zaščita učinkovita.
1. Za celovito zaščito izdelki za prenapetostno zaščito v gospodinjstvih ne zadoščajo!
Za prvo raven zaščite (razred 1) morajo poskrbeti podjetja za distribucijo električne energije v električni omarici na prenosnem omrežju. Druga raven zaščite (razred 2) mora biti vgrajena v razdelilni omarici, ki jo imajo potrošniki v hiši ali stanovanjskem bloku – za vsako fazo posebej, šele nato pride na vrsto uporaba naprave za prenapetostno zaščito (razred 3), ki jo vtaknemo v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava. Če nekako pričakujemo, da bo za prvo raven zaščite poskrbljeno, pa je predvsem v starejših stavbah lahko kritična zaščita v razdelilni omarici. V takšnem primeru tudi najboljša prenapetostna zaščita na vtičnicah ne bo uspela v popolnosti odpraviti posledic udara strele.
2. Naprave za prenapetostno zaščito brez podaljška, torej z enojno vtičnico so bile na zadnjem testu pred leti najbolje ocenjene.
3. Daljši kabel (lahko) zmanjša učinek prenapetostne zaščite.
Na testu smo pri takšnih napravah zato zaznali nekoliko večjo jakost napetosti in toka po zaščiti, ki pa pri nobeni napravi ni dosegla kritične ravni.
4. Nakup zaščite z enojno vtičnico je lahko bolj gospodarna odločitev, saj se lahko potem sproti odločamo in menjamo podaljške z razdelilnikom, hkrati pa so manjši stroški za zamenjavo, če udar strele uniči zaščito.
5. Ne pretiravajte z dolžino podaljškov!
Pri razdelilniku naj dolžina kabla ne preseže 3 metrov, nikakor pa ne smete povezovati več podaljškov z razdelilniki.