Osebna izkušnja: Hujšanje in postenje v menopavzi

Moje zdravje > Alternativa | piše: Vesna Cetinski | 18.4.2018
Nekaj o postu iz lastnih izkušenj. Ker je pri tem načinu hujšanja, ki ga propagiram, vedenje o postu nujno, naj bo ta tekst namenjen temu.
Vesna Cetinski je spregovorila o svoji izkušnji postenja. (foto: osebni arhiv)
Vesna Cetinski je spregovorila o svoji izkušnji postenja. (foto: osebni arhiv)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Postenje kot pomoč pri premagovanju bolezni, izkušnja moje mame

S postenjem sem se prvič srečala pri svoji mami. Po prvi diagnozi rak (pred 20 leti, rak prsi) se je umaknila od sveta ter se 40 dni postila. To je bilo postenje z zelenjavnimi sokovi. Ima poseben sokovnik, ki deluje po principu preše (podoben je tistemu, s katerim se preša grozdje, vendar manjši seveda). Ta lahko še iz tako nemogoče zelenjave izstisne sok. Sočila je predvsem sok iz zelene zelenjave, zelja, repe itd. Včasih je dodala jabolko, limono, ipd. Nikoli pa sladkega sadja (nikoli banan itd..). V tistem času je tudi intenzivno prakticirala svojo duhovno prakso, ki jo je pomirila ter zmanjšala stres v telesu. Upoštevala je vse metode tradicionalne medicine (operacija, delno obsevanje, tablete). Drugih alternativnih metod se ni nikoli posluževala. 

Dolgo let po tistem je zbolela še za rakom pljuč in kožnim rakom. Zopet operacija. Zopet daljše obdobje postenja. Sedaj je pri svojih 80 letih čila in zdrava. Nobenega holesterola, niti povišanega sladkorja. Živi sama in je polno aktivna s stvarmi, ki jo veselijo. Še vedno se posti krajše obdobje, predvsem spomladi in jeseni.  Zelenjavni sokovi iz tega sokovnika pa so ostali del njene vsakodnevne prehrane. Pije jih praktično vsak dan, razen kadar se za krajši čas ne naveliča. Je pa sicer vsakega po malo, kar ji diši in paše. Tudi meso. Vedno mi pravi: ne bodi fašist do sebe! To mi je smešno, ampak zapomnila sem si pa.

Sama pravi, da je bilo za premagovanje bolezni ključno tudi to, da je dosegla notranji mir in živela v miru. Ter zelenjavni sokovi iz tega sokovnika.

Nekateri pravijo, da se s postom lahko izstrada raka, ga pozdravi.  To je pretirana trditev. Zdravo postenje z zelenjavnimi sokovi skupaj z duhovno prakso pa gotovo pomaga telesu pri premagovanju bolezni. To sedaj zagotovo vemo, saj je znanstveno dokazano. Japonec Yoshinori Ohsumi je za znanstveno delo, ki dokazuje koristi postenja na zdravje, dobil Nobelovo nagrado za medicino leta 2016.

Post kot pomoč pri intenzivni duhovni praksi 

Sama sem se v preteklosti postila zaradi  intenzivne duhovne prakse, ki je včasih trajala skupaj tudi 14 dni. V tistem času sem uživala predvsem čaje, bistro juho, malo jogurta zmešanega z vodo ipd. Vendar vse v manjših količinah. Cilj teh postov je bil predvsem duhovne narave, saj je bila meditacija v času posta lažja, globlja in z manj motečimi mislimi. Um se je umiril, čustva so potihnila, v notranjosti je nastopil mir.  Tudi dolgotrajno sedenje v lotus položaju (s prekrižanimi nogami) je bilo manj boleče in bolj vzdržno. To so bila čudovita duhovna doživetja. 

Post je torej čudovita pomoč telesu pri intenzivni duhovni praksi ter krepitvi telesa. Pri tem ni potrebno, da živimo le od vode. Zelenjavni sokovi, bistre juhe ipd..za telo niso obremenjujoči ter pomirjajo. Sokovi iz sladkega sadja (banane, sladka jabolka...) pa nas naredijo nemirne ter pri postu niso priporočljivi zaradi sladkorjev, ki jih vsebujejo.

Postenje (dlje časa vstrajanje ob vodi, drugi zdravi tekočini, sokovih itd) je po mojih opazovanjih in izkušnjah smiselno:

Če želimo pustiti telesu, da naredi samoočiščevalni proces (self eating process), torej za namen zdravja. Boljši učinek bomo dosegli, če bomo tak način kombinirali z intenzivno duhovno prakso, saj je v velikih primerih nastanek bolezni povezan z nakopičenim dolgotrajnim stresom. Če nam to ni blizu, pa v vsakem primeru veliko hodimo v naravo, ki je tudi velik zdravitelj duše. Hoja naj ne bo naporna. Hodimo po ravnem, ali malce v hrib, brez velikega napora. Vedno ko delamo nekaj, kar zdravi telo, moramo pomisliti tudi na zdravje naše duše. Povezana sta.

Če smo si vzeli čas za intenzivno duhovno prakso, se umaknemo pred svetom in intenzivno meditiramo, molimo. Smo na nekem duhovnem retreatu, umiku. Takrat bomo lažje dosegli svoje duhovne cilje, če bomo uživali le tekočine.

Vmesno postenje kot zdrav ritem prehranjevanja, katerega stranski učinek je hujšanje

Sama sem se z vmesnim postenjem srečala konec leta 2016, ko sem raziskovala različne načine prehranjevanja, saj sem na lastni koži videla, da 5 obrokov na dan in vsega po malem, ni prava rešitev za zmanjšanje teže. Pa sem lahko še tako naporno telovadila in se znojila in ob tem super zdravo jedla. Teža ni in ni padla. Vse skupaj pa je bilo tudi zelo mučno. Kaj ne, saj sem z intenzivno vadbo le stopnjevala stres v, sicer že tako od stresa izčrpanem, telesu.

Naletela sem na znanstveno delo tega Japonca, ki omenja vmesno postenje kot tisti način prehranjevanja, ki naj bi imel ogromno pozitivnih vplivov na telo. Da je post dober za telo in duha sem vedela predvsem iz izkušenj moje mame, zanimivo pa je bilo prebrati znanstveno podprto raziskavo, zakaj je tako, kakšni procesi se s postenjem sprožijo v telesu. To me je dokončno prepričalo.

V začetku leta 2017 sem torej pričela z vmesnim postenjem. VMESNO POSTENJE JE POSTENJE ZNOTRAJ ENEGA DNEVA. Pomeni, da od 24 ur, kolikor jih ima dan, jemo le znotraj 8 ur. Preostalih 16 ur pa se postimo, vendar lahko v tem času pijemo čaje, bistre juhe, kavo itd..Znotraj 8 ur pa pojemo dva obroka hrane. Če smo lačni pa še kakšnega vmes.

Prvi obrok, zajtrk, pojem ob približno ob 10. uri, drugega pa do 17. ure. Prehod je trajal nekaj tednov. Sedaj je to moj vsakdanji ritem, ki ga včasih tudi opustim, če so okoliščine take. Napr.: večerja s prijatelji, z družino, spremenjen dnevni delovni ritem, ipd. Potem pa se hitro vrnem v stare tirnice. Fizično in psihično počutje je namreč v vmesnem postenju neprimerljivo boljše. Tudi umske zmogljivosti se neverjetno izboljšajo. Prazen želodec pa ne pomeni lakote, saj telo v tistem času za svoje delovanje črpa zaloge, ki jih imamo spravljene po telesu v obliki maščob. O koristih takega načina več v naslednjem prispevku.

Vmesno postenje kot način hujšanja

Način, da se dnevno postite določeno število ur, bo bistveno pospešil izgubo kilogramov. Telo bo za svoje energetske potrebe pričelo črpati maščobo po telesu (tudi okrog notranjih organov). Zelo razveseljivo je, da najprej prične kopneti maščoba na trebuhu, ki je za zdravje tudi najbolj nevarna. Tak način ni post v temeljnem pomenu, saj se zdravo prehranjujete. Le vsak dan pustite telesu določeno število ur, da zažene samoočiščevalni proces. Z njim bo iz telesa pospravilo vse, kar vanj ne sodi in je nevarno zdravju (vse škodljive snovi), za energetske potrebe pa bo koristilo maščobo. To vse velja za povprečno zdravo osebo. Če imate kronične presnovne bolezni, pa sami veste, kaj in kdaj lahko in morate jesti. In kaj od tega pride za vas v poštev.Sama se tako prehranjujem že dobro leto in pol. Rečem le lahko, da sem izredno srečna, da sem naletela na znanstveno delo tega Nobelovega nagrajenca, o katerem pa se premalo govori.

Vesna Cetinski, avtorica portala Lepa, zdrava, zadovoljna, bo svoje izkušnje delila tudi z bralci portala MojaLeta.si. Še več o njej pa boste našli tukaj in tukaj.

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.