Ko se moramo soočiti s tragično diagnozo osebe, ki nam je blizu, to v nas zbudi številne neprijetne občutke: tesnoba, žalost, občutek krivde, zanikanje, negotovost pri tem, kako ravnati in kaj reči. Razdvojeni smo med lastnimi neprijetnimi občutki na eni strani in med vsakodnevnim življenjem, ki teče svojo pot. Toplo priporočam vaje samoumiritve, ki jih je zelo lepo razdelal psihiater dr. Borut Škodlar in so prosto dostopne na naslednji povezavi: https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/samoumiritev/173251142
Izmed bogatega izbora boste prav gotovo našli kakšne, ki so vam pisane na kožo.
Če še niste prebrali knjige Bronje Žakelj: Belo se pere na devetdeset, vam priporočam tudi to. Pripoveduje svojo osebno zgodbo o tem, kako je doživljala pot njene matere, ki je prav tako zbolela za rakom. Kasneje je tudi avtorica sama zbolela za rakom. Za knjigo pa je značilen lahkoten, humoren jezik, ki ga je prav lepo brati.
Ob vsem skupaj pa se spomnite še naprej ohranjati rutino in dobre navade, ki jih prakticirate v svojem življenju. Najprej se spomnite, katere navade so to. In potem naredite vse za to, da boste te navade tudi ohranili. Če so to sprehodi, hodite še naprej. Če so to redna srečanja s prijatelji, jih ne zanemariti. Dovolite si biti žalostni in imejte v mislih, da vam bo sčasoma postalo lažje.
Vse dobro vam želim,
dr. Blanka Tacer