Raziskava zgodnjega odkrivanja demence v okviru projekta ADAM je od 8. maja do 7. julija 2017 v 6 slovenskih regijah zajela 457 prebivalcev 131 moških in 326 starejših od 60 let.
Danes so predstavili potek raziskovanja, metode in rezultate projekta ADAM, saj ti rezultati pomembno dopolnjujejo informacijo o epidemiološki sliki demence v Sloveniji ta trenutek. "Samo v Sloveniji število obolelih ocenjujemo na več kot 32.000, za njih pa skrbi kar 100.000 svojcev, zdravstvenih, socialnih delavcev in drugih. Epidemiološke ocene kažejo, da se bo število dementnih bolnikov v roku naslednjih 25 letih več kot podvojilo," je uvodoma povedal prof. dr. Zvezdan Pirtošek iz Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter vodilna strokovna avtoriteta v Sloveniji na tem področju, "kar pomeni izjemno veliko breme za družbo, ki pa na epidemijo demence iz vidika učinkovitega diagnosticiranja v resnici ni najbolje pripravljena. Zato je bila znanstveno raziskovalna ambicija projekta ADAM - poleg ozaveščanja in izvajanja presejalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti – tudi omogočiti razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG tehnologije. Raziskovalni rezultati so izjemni tudi v svetovnem merilu."
Pred izpolnjevanjem MoCA testa je 97.7 % udeležencev odgovorilo, da so brez diagnosticiranih motenj miselnih in spominskih funkcij, kar pomeni, da so menili, da so v tem smislu zdravi. A tudi na teh domnevno kognitivno nepoškodovanih ljudeh je MoCA test pokazal nekatera večja odstopanja od normalnih rezultatov. Kar 38% ali 170 ljudi je doseglo slabši rezultat kognitivnih sposobnostih od zdrave populacije. Še dodanith 12% je bilo mejnih. Skupaj je kar 50% ljudi, od tistih, ki so menili, da so zdravi, doseglo nižje ocene kognitivnih sposobnosti od mejnih norm za zdravo populacijo. To sicer še ne pomeni nujno, da je pri njih prisotna demenca, v določenih primerih pa bi bila verjetno primerna nadaljnja medicinska obravnava.
Izziv odkrivanja Alzheimerjeve demence je ključen pri njeni preventivi, zato je objava rezultatov projekta pomembna za vse bolnike, njihove svojce, strokovno javnost in splošne zdravnike, ki se vsakodnevno soočajo s pacienti in obravnavajo dinamiko te bolezni. Raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Jurij Dreo pa je ob rezultatih povedal sledeče: "Projekt ADAM je omogočil zbiranje ogromne količine nevropsiholoških in nevroznanstvenih podatkov. Posneli smo za več kot 18.000 minut EEG podatkov na 457 udeležencih in to v zgolj dveh in pol mesecih. Ti podatki bodo sedaj na voljo širši raziskovalni srenji in jim bodo pomagali pri tako bazičnih raziskavah kot tudi razvoju novih diagnostičnih metod."
"Vsak izmed 457 prostovoljcev je izpolnil različne teste (MoCA, vprašalniki, intervjuji, EEG meritve itd.), ki so ocenjevali spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje njihovih možganov. Vsi vključeni prostovoljci bodo do konca septembra 2017 v obliki osebne pošte dobili dobili povratno informacijo in rezultate testov. Poleg poročila bodo dobili tudi uporabno brošuro z informacijami o demenci v kateri najdejo ključne kontaktne podatke, opis prvih znakov demence ter kaj lahko sami postorijo preventivno," je povedal pobudnik projekta mag. Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družba za aplikativno nevroznanost, in dodal: "Sodelovanje v projektu ADAM je bilo brezplačno, zato pa se moramo zahvaliti požrtvovalni ekipi študentov kognitivne znanosti in psihologije ter partnerjem in podpornikom projekta. To so v prvi vrsti Triglav Zdravje, Medicinska fakulteta, katedra za nevrologijo UL, Spominčica-Alzheimer Slovenija-Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Zveza društev upokojencev Slovenije in Volvo, ki je kot uradno vozilo omogočil, da smo se bolj približali posameznikom na podeželju Slovenije."
Anja Šonc iz Zveza društev upokojencev Slovenije, pa je še dodala: "ZDUS je bil logistični partner projekta ADAM in iskreno nismo pričakovali tako intenzivnega odziva in velikega interesa za brezplačno testiranje. Društva upokojencev so v posameznih regijah odlično organizacijsko podprla projekt ADAM in rada bi se jim vsem zahvalila. Ko smo videli, kako velik je interes svojcev in naših članov, smo ves čas projekta ADAM tudi zbirali zainteresirane kontakte za ponovno brezplačno testiranje. V naši bazi imamo kontakte 4000 novih prostovoljcev, zato bi si želeli, da se projekt ADAM nadaljuje."
O projektu ADAM
Demenca je neozdravljiva bolezen in v svetovnem merilu predstavlja velik izziv. Največji dejavnik tveganja za razvoj bolezni je starost, vendar za demenco zboleva tudi vedno več mlajših. Teh interakcij strokovnjaki še ne razumejo povsem in zahtevajo poglobljene študije na ravni prebivalstva, čeprav je dobrobit zdravega življenjskega sloga nedvoumna. Demenca poseže v bistvo človečnosti – v spomin, zavest in doživljanje sveta. Demenca se ne začne z dnem, ko nekaj pozabimo, pač pa je to proces, ki se prične tudi 20 let prej. Ta ugotovitev je v temeljih spremenila odnos do bolezni. Zaradi demografskih trendov lahko pričakujemo porast števila bolnikov z demenco, ki jih je po svetu že več kot 47,5 milijonov, v Sloveniji pa okoli 32.000. Področje demenc predstavlja vedno večji finančni in socialni problem današnje družbe, ki zahteva multidisciplinarni pristop[1]. Projekt ADAM je zastavljen kot raziskovalno-presejalni projekt zgodnjega odkrivanja demence v skladu s sprejeto Strategijo obravnavanja demence 2020. S projektom ADAM bo Slovenija začela proaktivno izvajati direktive Evropske unije na področju obvladovanja demence in celostne obravnave starajoče družbe.