Če se včasih prekršimo, ne bo hujšega
Prehrana med prazniki bistveno ne vpliva na povečanje telesne teže, prav tako nima drugih dolgoročnih posledic za zdravje. Večjo pozornost pri prehrani pa je treba nameniti bolnikom, ki se morajo držati predpisanega načina prehranjevanja, pojasnjujejo pri NIJZ.
Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v »zdrave izbire« po recepturi. Vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. Če recimo pečemo potico, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom.
Ali nam lahko jajca škodijo?
Jajca so v priporočenih količinah in pogostosti del uravnotežene prehrane, saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti ter veliko vitaminov (A, D, E, B1, B2, B12 in folno kislino) in mineralov (železo, cink, kalcij, jod in selen). Vsebujejo tudi holin, ki je pomembno hranilo pri razvoju možganov in je zato še zlasti pomemben v prehrani nosečnic in doječih mamic. Zaradi vsebnosti holesterola (približno 250 mg/jajce) in neželenih nasičenih maščob, jih v prehrani kljub vsemu delno omejujemo. Na tedenski ravni pri zdravih osebah priporočamo nekje tri do pet jajc, odvisno od ostalih živil, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike. Pri tem je treba upoštevati tudi jajca, ki so že prisotna v živilih. Res je tudi, da na vrednosti maščob v krvi bolj vpliva prisotnost nasičenih in trans maščobnih kislin v prehrani kot holesterola. Ne glede na to, priporočila navajajo, da naj ne bi zaužili več kot 300 mg holesterola na dan. Kljub temu pa naj bodo na vnos holesterola pozorni predvsem tisti, ki imajo povišane vrednosti holesterola v krvi.
Ne pozabimo na sadje, zelenjavo in vodo
Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ampak če so pred vrati velikonočni prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, to pa naj ne bo vsak dan. Priporočamo vključevanje sadja in zelenjave v obroke ter več telesne aktivnosti, ki jo lahko izvajamo vsak dan (sprehod v naravi, tek, druge aktivnosti).
Pri pretiravanju se lahko poslabša počutje, storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. V tem primeru popijmo kozarec navadne vode, ki ji dodamo žlico limoninega soka, ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebava se olajša tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in telesna dejavnost.
Lepi spomini na praznike
Zelo pomembno je, da je hrana, ki jo ponudimo, varna. Večkrat pozabimo, da lahko tudi priprava jedi v domači kuhinji predstavlja tveganje za zdravje oziroma vir okužbe. Da bi to preprečili, je tudi v domačem okolju treba zagotoviti izvajanje osnovnih higienskih načel.
V velikonočnem času se vse vrti okoli jajc oziroma pirhov. Jajca so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo.