»Dejstvo, da um vlada telesu, je najosnovnejša resnica, ki jo vemo o življenjskem procesu, čeprav jo biologija in medicina zanemarjata.« — Franz Alexander, dr. med.
Vsi telesni odzivi na strah so prilagodljivi in vas varujejo, če je vaše življenje resnično ogroženo. Vendar se v njih skriva tudi nevarnost. Naše telo ni zasnovano tako, da bi se pogosto prestrašili, in pika.
Samoobrambni mehanizem neha pravilno delovati, če strah ostane nenadzorovan. Telo se lahko zdravi samo takrat, kadar je sproščeno in je takšen tudi um.
Ko se strah umakne in negativna čustva nadomestijo pozitivna, ko na primer zavestni možgani občutijo ljubezen, povezanost, zaupnost, zadovoljstvo, vero, pomen in upanje, takrat hipotalamus neha sprožati stresni odziv
V knjigi Z umom nad medicino avtorica navaja znanstvene podatke, da lahko čustvena stanja, kot so osamljenost, stres na delovnem mestu, pesimizem, strah, depresija in tesnoba, sprožijo stresni odziv in da pozitivno prepričanje, na primer ljubeča zveza, zdrava spolnost, kreativno ustvarjanje, druženje v duhovni skupnosti in meditacija, spodbujajo sprostitveni odziv.
Ko se strah umakne ljubezni, lahko um zaceli telo, in to ni samo neka nejasna novodobna metafizika. To je preprosta fiziologija.
Kadar strah s prstom pokaže na težave, ki jih morate v svojem življenju odpraviti, vi pa ste dovolj pogumni in mu dovolite, da vas preoblikuje, takrat je strah sposoben sprostiti živčni sistem, ker se um osredotoči na zdravilne rešitve, in ne na snovanje še hujše mračnosti in pogube.
Zaskrbljenost izvira iz naše sposobnosti, da o nečem premišljujemo in poskušamo priti do nekega zaključka. Ta sposobnost je lahko zdrava, če se osredotočimo na reševanje težave brez strah vzbujajočih misli.
Toda v trenutku, ko začne reševanje težav spodbujati namišljeni negativni izid, to ni več samo reševanje težav, temveč njihovo ustvarjanje. Tesnoba je čustveno doživljanje nervoznosti, nelagodja, strahu ali skrbi. To je tisti občutek, da se potapljamo, ki smo ga že vsi občutili, in ki nam pravi, da bi se nekaj lahko slabo končalo.
Zaskrbljenost in tesnobo lahko spremlja stres, toda ta se nanaša na fizični odziv telesa, ker je to odgovor na resnično ali zaznano nevarnost. Strah opredeljujemo kot neprijetno čustvo, ki izvira iz prepričanja, da je nekdo ali nekaj nevarno, da nam bo tisti ali tisto verjetno povzročilo bolečino ali ogrozilo našo varnost, brezskrbnost in srečo.
Strah, tesnoba, zaskrbljenost in stres imajo sicer različen slovarski pomen, kljub temu pa vsa ta čustva vzbujajo enak telesni stresni odziv.
Če vas je strah, to še ne pomeni, da imate diagnosticirano duševno bolezen. Vsako človeško bitje naravno doživlja strah kot preživitveni mehanizem. Vendar se strah pri nekaterih posameznikih stopnjuje v polno razvito duševno motnjo.
Vaša notranja celovitost se vsak dan zelo različno preizkuša in vsak dan imate izbiro. Strah bo pripravil celo vrsto razlogov, da bi zatajili svoja načela. Prepričeval vas bo, da potrebujete varnost, gotovost, sprejetje in plačilni list. Toda kakšno ceno plačujete, če načrtno in dan za dnem izdajate svojo resnico? S tega stališča je strah lahko tudi blagoslov, saj zmeraj pokaže na napake v osebnostni celovitosti, ki jih morate popraviti.
IMUNSKI SISTEM
Če se na povzročitelja stresa odzovete s strahom in tesnobo, možgani vklopijo stresni odziv in tako oslabijo delovanje imunskega sistema.
DEVET ZNAKOV, DA IMATE PREVEČ STRESNIH HORMONOV
1) Imate moteno spanje?
2) Kljub dobremu spanju ste utrujeni?
3) Redite se, še posebej na področju okrog trebuha, čeprav imate zdravo prehrano in se gibljete?
4) Zlahka se prehladite ali zbolite za kakšno drugo okužbo?
5) Brez pravega razloga imate vrtoglavico?
6) Imate bolečine v hrbtu in/ali vas boli vas glava?
7) Želja po spolnosti izgine?
8) Občutite tesnobo?
9) Počutite se žalostni?
*V knjigi Ozdravimo strah avtorica ponudi sistem vaj z meditacijami za negovanje poguma.
O avtorici knjige:
Dr. Lissa Rankin, s knjigo Z umom nad medicino najbolj prodajana avtorica časopisa New York Times, je zdravnica, avtorica, govornica in ustanoviteljica Inštituta za celostno medicino, programa za usposabljanje zdravnikov in drugih izvajalcev zdravstvenih storitev.
Zavzeto raziskuje, zakaj so ljudje zdravi, kaj povzroča nagnjenost k boleznim, kako bi lahko zdravilci bolje poskrbeli za svoje bolnike in kako bi lahko bolniki bolje skrbeli zase.
Njen cilj je, da bi izboljšala zdravstveno oskrbo, pomagala bolnikom, da bi imeli dejavnejšo vlogo pri zdravljenju, da bi se od avtohtonih kultur naučila nenavadnih metod zdravljenja in spodbudila zdravstveno industrijo, da teh čudežev ne bi zavračala, temveč bi olajšala njihovo sprejemanje. Zelo jo zanima tudi, kako se duhovna rast prenaša v telesno zdravljenje in kako prebujajoča se kolektivna zavest zdravi vse nas.
Več lahko izveste na spletni strani LissaRankin.com.
Več o knjigi Ozdravimo strah na povezavi: https://www.primus.si/ozdravimo-strah/
Lissa Rankin, Z umom nad medicino: https://www.primus.si/z-umom-nad-medicino