Vročanje daril
Pozdravljeni. Leta 1995 sta starša, da bi pomagala sestri pri nakupu stanovanja, hotela prodati vikend v Červarju. Cene, še posebej v Červarju, so bile zaradi vojne in številnih vsakodnevnih vlomov smešno nizke, zato sem se odločil, da preprečim prodajo in sem sestri dal 20.000 DEM, kolikor je potrebovala (stanovanja so se takrat prodajala po 30.000 DEM). Ravnal sem prav, saj sta oba starša do očetove smrti leta 2007, mati pa do leta 2016, ko je zbolela od zgodnje pomladi do pozne jeseni, tam zares uživala. Leta 2017 sem tudi sam zbolel in sem se znašel v hudi finančni stiski, zato sem se v soglasju z mamo in sestro odločil, da stanovanje prodam, potrebno pa je bilo urediti papirje, saj jih do takrat nismo uredili. Glede na mamina leta in njeno zdravstveno stanje mi je odvetnik Ivo Pranjić iz Poreča, s katerim sem urejal vse zadeve svetoval, da z mamo vse v zvezi z vikendom urediva prek darilne pogodbe, ker je to najhitrejša, najlažja in zanjo najmanj obremenjujoča pot. Nisem pravnik, nisem poznal pasti, ki jih lahko za seboj potegne taka oblika darovanja, zaupal sem odvetniku in sem pristal. Mama je leta 2022 umrla, prišlo je do dedovanja, kjer sta dediča poleg naju s sestro, še otroka mamine nezakonske sestre, ki zdaj zahtevata vračunanje darila, ki sem ga, kot je razvidno, praktično kupil (sestra se je svojemu deležu odpovedala). Preostala dediščina je takšna, da zlahka pokrije njun nujni delež. Kaj lahko storim, saj sem s svojim prispevkom, ki sem ga v zapuščino vložil iz svojih lastnih in osebnih sredstev in ne iz maminih sredstev ali sredstev družine poskrbel, da se je ohranilo družinsko premoženje. Hvala. Lp.
Pozdravljeni,
žal iz vaše zgodbe ni možno povsem jasno razbrati nekaterih pomembnih informacij. Glede na vaše vprašanje predvidevam, da vam je vaša mama kot edina lastnica vikenda pri vaših finančnih težavah pomagala tako, da vam ga je podarila, vi pa ste v preteklosti vanj finančno vlagali. Sedaj ob njeni smrti eden izmed dedičev (otroci mamine sestre) zahtevajo vračunanje darila v vaš dedni delež.
Kot prvo je potrebno opozoriti, da v primeru, ko ima pokojni svoje potomce, dedujejo zgolj dediči prvega dednega reda. To so otroci pokojnega in njegov zakonec. Glede na navedeno ni povsem jasno kako lahko v zapuščinskem postopku nastopajo tudi otroci sestre vaše matere. Tudi v kolikor bi lahko dedovali (npr. zaradi obstoja oporoke) je potrebno opozoriti, da so otroci sestre nujni dediči le v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Po drugi strani obstaja splošno pravilo, da se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Glede na to, da ste od matere prejeli darilo – vikend, lahko preostali dediči zahtevajo, da iz zapuščine najprej pridobijo ustrezno vrednost vikenda in se šele nato ostanek razdeli med preostale dediče. V kolikor premoženje v zapuščini ni dovolj visoko, vikenda niste dolžni vrniti v zapuščino, razen v primeru, da bi imeli otroci sestre status nujnih dedičev, kar je malo verjetno. Vaše morebitne zahtevke iz naslova vlaganj v premoženje zapustnika lahko v zapuščinskem postopku vedno priglasite kot terjatev zoper zapustnika za katero odgovarjajo vsi dediči, ki so dedovali, in sicer kot univerzalni pravni nasledniki. Z drugimi besedami gre za vašo terjatev zoper preostale dediče. Takšno terjatev lahko zoper njih uveljavljate tudi kasneje v pravdnem postopku z vložitvijo ustrezne tožbe pred sodiščem.
Lep pozdrav,
Gorazd Snoj
odvetnik
Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Starejše novice: