Kadar stari starši delajo razlike med vnuki, je to zelo boleče za njihove otroke (se pravi za vas), pa tudi za vnuke, ki opazijo razlike v večji in manjši naklonjenosti starih staršev do njih, vendar si teh razlik ne znajo razložiti, jih pa zelo dobro čutijo in tudi odigravajo (npr. z nagajanjem stari mami, nočejo k njej na obisk, v varstvo, zavračajo njeno hrano...).

Pravite, da si je vaša mama vedno želela sina in se ji je sedaj, ko ima vnuka, njena velika čustvena želja deloma tudi izpolnila – ima potomca moškega spola. To, da si je ona želela sina, govori o njeni bolečini, stiski ali nemoči ob njenih lastnih hčerkah ali o njeni lastni nevrednosti roditi sina in bolečini njene mame ob njej, ki si je morda prav tako želela sina, pa je zaradi napačnega spola otroka vedno čutila, da je mama v popolnosti ne sprejema, morda tudi čustveno zanemarja. Lahko bi šli iskat odgovore o lastni materinski nemoči generacije nazaj, do vaše stare mame ali še dlje, vendar v tem mojem odgovoru samo nakazujem na smer iskanja vzrokov, ki naj vam bodo v razmislek.

Kar vi lahko naredite, je, da ste do mame iskreni in ji poveste, kako se vi počutite ob tem, ko gledate in čutite razlike, ki jih dela med vašimi otroki in kaj opazite pri otrokih (v vedenju ali čustvovanju) in se nanaša na občutke neenakosti med njimi. In kaj je z vaše strani, ki ste mama, dopustno s strani vaše mame v delanju razlik med vnuki, da jih zaščitite pred bolečino neenakosti. Gre za postavljanje meja v dobro vaših otrok. Zavedati pa se morate, da vnuk na nek način zadovoljuje čustveno potrebo vaše mame po sinu, ki ga nikoli ni imela in boste morali biti previdni, da ga pred tem tudi na nek način zaščitite.

Ana Zarnik Horvat,
psihologinja