Spoštovani,

pogodba o dosmrtnem preživljanju je sklenjena v obliki notarskega zapisa, kar samo po sebi precej otežuje dokazovanje morebitnih napak volje vaše matere pri sklepanju te pogodbe ali celo neobstoj njene razsodnosti pri sklepanju pogodbe.

Zaradi napak volje bi lahko razveljavitev pogodbe z vložitvijo tožbe na sodišču zahtevala le vaša mama, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je vaša mama izvedela za razlog izpodbojnosti, oziroma v roku enega leta od prenehanja sile, v vsakem primeru pa v roku treh let od sklenitve pogodbe. Namesto vaše mame bi tovrstno tožbo lahko vložil tudi njen zakoniti zastopnik, če bi ji bila vzeta poslovna sposobnost.

Za napako volje se šteje grožnja, to je, če je sin ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri mami utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Za napako volje se šteje tudi bistvena zmota, ki se nanaša lahko na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Če pa je sin pri mami povzročil zmoto ali jo držal v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljal k sklenitvi pogodbe, lahko mama zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

Glede na opisane okoliščine na strani sina in mame, predvsem da za sina dejansko skrbi mama in ne obratno in da sin za preživljanje mame iz različnih vzrokov ni sposoben, bi bila pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko tudi navidezna. Navidezna je pogodba, pri kateri sin in mama dejansko nista hotela sklenili pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč sta imela namen doseči zgolj neodplačni prenos premoženja z mame na sina z izključitvijo vas kot sodedinje po mami, brez namena, da bi sin preživljal mamo. Njuno soglasje volj dejansko ni bilo usmerjeno v nastanek pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč v darilno pogodbo. Njuna navzven pokazana volja, izražena v notarski obliki pisne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bi bila lahko le zaigrana, navidezna, v resnici pa bi bil njun namen povsem drugačen. Ko sta sklepala pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sta jo sklenila zgolj zaradi tega, da sta navzven prikazala svojo navidezno voljo. Navidezna pogodba nima učinka med strankama, saj sploh ne nastane. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju bi v takem primeru lahko prikrivala le neko drugo pogodbo, na primer darilno pogodbo. Darilna pogodba pa ima drugačne pravne posledice od pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tudi z vidika vaših možnosti, da v zapuščinskem postopku pridobite vaš delež premoženja, ki je zajeto s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Tožbo na ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju brez pravnega učinka, bi v takem primeru z izkazom ustreznega pravnega interesa lahko vložili tudi vi.

Če je bila vaša mama ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju popolnoma nesposobna za razsojanje – kar bi sicer verjetno težko dokazali – bi prav tako lahko uveljavljali, da pogodba sploh ni bila sklenjena oziroma je neobstoječa. Lahko bi se sklicevali na ničnost pravnega posla. Na ničnost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.

Sodišče pa lahko spremeni ali razveže pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi v primeru, če sin kot preživljalec ne bi izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti. Tožbo vloži mama oziroma zanjo njen zakoniti zastopnik, če bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost.

Lep pozdrav,

Matiček Žumer, odvetnik

Odvetniška pisarna Matiček Žumer