Draga Špela!

Pohvale za vaš pogum! Zamera je že tako »prepovedano«, »slabo« čustvo, ki ji je družba obesila velik negativen predznak. Zamera do mame ali staršev, pa je že skoraj bogokletna.

Preden vam odgovorim, naj vas potolažim, da z vami ni nič narobe in niste ničesar krivi. Zamera, ki jo čutite do mame ni nič drugačna, kot zamera, do kogarkoli drugega, vendar je ravno zaradi tega, ker mamo povzdigujemo v božanstvo, ta tako obremenilna za nas. Kar čutite je posledica nekih dejanj v preteklosti, ki so vas prizadela, ali pa je celo kopiran odziv vaše mame do njene mame.

Najprej si poglejva kako slovar čustev definira zamero?

Zamera je odziv na prizadetost, oblika potlačene jeze (pasivna agresija), ki je ne zmoremo izraziti na bolj aktiven način. Navadno se kaže kot čustven odmik od osebe, ki nas je prizadela. Cilj čustvenega odmika je trojen: (a) odmik od vira bolečine, (b) osebo, ki nam je povzročila bolečino, kaznovati s prekinitvijo stikov, c) povzročitelja bolečine spodbuditi k opravičilu.

Kadar nas je nekdo vede ali nevede prizadel ni tako enostavno spustiti preteklosti, zato je potrebna nežnost do sebe in pogum. Še posebno pozornost, pa zahtevajo čustvene rane, ki so nam jih povzročili naši starši. Veliko škode pri spuščanju zamere naredimo sami, ko se prepričujemo v nasprotno in ugotavljamo, da tega ne moremo izbrisati, izvreči, ali kar spustiti, kot to počnemo z dokumenti v računalniku. Pod pritiskom okolice in »duhovnih« učiteljev, da je zamera slaba, pa si pridelamo še občutek krivde in mislimo, da je z nami kaj narobe.

Pa naj vas kratko usmerim!

Spuščanje se dogaja po korakih, prvi pogoj pa je, da ste do sebe popolnoma iskreni.

1. Nehajte se boriti z ali proti zameri, temveč si jo dovolite čutiti s celim telesom. Sprejmite jo, kot najbolj zaželenega gosta.

2. Vprašajte se: »Katera moja potreba ni bila zadovoljena, da sem se zatekla v zamero? Kaj želim z njo doseči?«

Mogoče boste odkrili, da se za zamero skriva čisto nekaj drugega in boste presenečeni.

3. Prevzemite odgovornost za vaš odziv (Ne iščite krivcev drugje in ne pri sebi – sprejmite stanje).

4. Dovolite si izraziti kar čutite (lahko na papir ali se čustveno izrazite) brez opravičevanja, olepševanja, ali valjenja krivde na se, ali obtoževanja tretje osebe. Izrazite golo čustvo.

5. Izražanje vsega kar čutite bo prineslo olajšanje in takrat boste lahko spustili.

Draga Špela, vsa jeza izvira iz občutenja bolečine, zato je potrebno najprej zaceliti tisto rano, zaradi katere se oklepate zamere. Ne bodite do sebe grobi, če vam s prve ne uspe. Predelovanje čustvenih ran je vaja, ki jo vadimo vsi.

Če boste pri tem potrebovali pomoč, me lahko pokličete ali obiščete. Moje podatke boste našli na spletni strani www.tatjanafrumen.si.

Srčen pozdrav in vedite, da so vaša čustva pomembna!

Tatjana Frumen