Pozdravljeni,

tako kot pretirana sumničavost, nam lahko tudi pretirana naivnost, oziroma pretirano zaupanje, močno oteži življenje. Ljudje sicer v medosebnih odnosih potrebujemo določeno mero zaupanja, ta odnose omogoča. Če zaupamo, smo manj anksiozni, imamo manj možnosti, da bi postali depresivni ter imamo kvalitetnejše medosebne odnose, kot tisti, ki so pretirano sumničavi in nazaupljivi. Tudi po slabih izkušnjah v odnosih (laž, prevara, izdaja zaupanja ipd.) je pomembno, da zaupanja v ljudi na splošno ne izgubimo popolnoma ali za daljši čas. Ko prebolevamo težko izkušnjo, se tudi zaupanje postopoma vrača, ne nujno do osebe, katera nam je povzročila bolečino (lahko pa seveda tudi), temveč do ljudi na splošno.

Težava, kot opisujete sama, pa je tudi pretirano zaupanje, ko zaupamo ljudem brez predhodnega prepričanja, da si naše zaupanje dejansko zaslužijo. S tem nekako zanikamo, da dejanja ljudi niso vedno samo dobra, da delajo kdaj tudi napake oziroma stvari, ki so sebične in lahko prizadanejo druge. Predlagam, da se vprašate, zakaj je tako. Kakšno je na splošno vaše mnenje o sebi ter kakšno o drugih? Gre za realno sliko ali morda za prepričanja, ki ne držijo vedno in popolnoma? Mnenje o sebi in drugih so namreč zelo pomemben dejavnik zdravega zaupanja. Pomembno je, da sebe postavite na prvo mesto, se ne prilagajate preveč drugim in njihovim potrebam in željam ter se naučite reči "ne", ko je to potrebno ter na ta način zaščitite svoje meje. Predlagam vam tudi, da naredite nekakšen "obračun" svojih odnosov. Kdo so tisti, ki ste jim do sedaj pretirano zaupala in zakaj? So morda večkrat izdali vaše zaupanje in kaj je vodilo k temu, da ste jim ponovno zaupala? Ste že od nekdaj pretirano zaupljiva oziroma kdaj se je to začelo? Poskusite vsakič mirno premisliti svoje odločitve glede tega, komu bi zaupala ter glede medosebnih odnosov na splošno. Da nekomu zaupamo, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: da ima oseba dobre namere, da je sposobna uresničiti te namere ter, da je pri tem dosledna, da vemo, da bo uresničila te namere. Vsakič si vzamite čas, da razmislite, če nekdo res izpolnjuje te pogoje. Ne spreglejte dvoma ali sumničavosti, ki se lahko ob določeni osebi pojavita v vas, oba imata funkcijo zaščite.

Če ugotovite, da je okrog vas veliko ljudi, ki si vašega zaupanja ne zaslužijo, ki vas izkoriščajo ipd., poskusite zamenjati družbo. Da nekomu zaupamo, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: da ima oseba dobre namere, da je sposobna uresničiti te namere ter, da je pri tem dosledna, da vemo, da bo uresničila te namere. V svojem življenju obdržite ljudi, ki vas cenijo, spoštujejo in tudi "dajejo", ne le "jemljejo" od vas. Presodite torej, kdo je zares vreden vaše družbe in zaupanja.


Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,
Alja Fabjan,
Integrativna psihoterapevtka in doktorandka zakonske in družinske psihoterapije