Pozdravljena, »obupana«, v vašem položaju se znajde veliko parov, včasih eden izmed partnerjev, včasih oba. Težko je 30 let ohranjati čustva ljubezni, strasti in privlačnosti do partnerja. Partner nam postane kot pohištvo, za katerega smo prepričani, da bo vedno na istem mestu, ne ukvarjamo se kaj dosti z njim, samo še sem in tja iz njega obrišemo prah.

Prepričana pa sem, da bi vaš partner prav hitro spet postal zanimiv, če bi opazili, da ga zanima kakšna druga ženska. Navadno je vzrok v tem, da nekako živimo drug mimo drugega. Izgubimo se v skrbi za otroke, v gospodinjskih opravilih, službi in vsakdanjih opravkih. Kolikokrat pa se sploh pogovarjata samo o vaju, kako je vam z njim in njemu z vami? Kaj si želita drug od drugega, kako čutita? Koliko partner ve o vašem doživljanju, o vaših strahovih in željah in koliko vi zares poznate njega? Včasih pomaga, če si privoščita nekaj dni ali več dopusta vsak zase ali celo, če nekaj časa preživita vsak posebej.

Smiselno bi se bilo vključiti v partnersko terapijo ali skupino za pare, kjer bi videli, kako drugi preživljajo podobna obdobja. Verjetno bi se na taki terapiji ali skupini začeli gledati z drugimi očmi, se spet pogovarjati in odkrivati drug drugega. Malo se pogovorita s partnerjem v zvezi s tem, vsekakor pa bi bilo dobro začeti čim prej. Dlje kot traja občutek odtujenosti, bolj se poglablja. Veliko parov se za terapijo odloči, ko je že vse izgubljeno.

Želim vam, da se spet najdeta in začutita drug drugega.
Nevenka Breznik,
spec. psihoterapevtka trans. analize