Spoštovani!
Če preživljanec ne zmore več živeti sam in poskrbeti za svojo oskrbo, in če zanj tudi preživljalec ne zmore več poskrbeti, se lahko za preživljanca uredi namestitev v javnem socialno varstvenem zavodu, kjer se mu zagotovi bivanje, prehrano, pomoč in postrežbo, varstvo, zdravstveno oskrbo in ustrezno nego.

V kolikor uporabnik storitve nima dovolj sredstev za plačilo storitev institucionalnega varstva (in pri tem uveljavlja oprostitev), se mu v primeru, da je lastnik nepremičnine, z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, in sicer v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo, kar se tudi zaznamuje v zemljiški knjigi in kasneje upošteva pri dedovanju. Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se tako omeji do višine vrednosti prejete pomoči, tako da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, last države. Če pa se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči, dedujejo vse zapustnikovo premoženje. V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira država, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči in varstveni dodatek ter tudi sredstva, ki jih je občina izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane in občinske denarne socialne pomoči.

Pri odločitvi o oprostitvi se poleg tega, da se upošteva premoženjsko stanje upravičenca ali zavezanca, upošteva tudi dosedanja skrb za upravičenca, t.j. preživljanca. Upravičenec je ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pristojnemu centru za socialno delo tudi dolžan tudi sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi.

V zvezi z navedenim torej pogodba o dosmrtnem preživljanju pri namestitvi preživljanca v javno socialni varstveni zavod sama po sebi ne preneha. Oblika skrbi oz. preživljanje (po pogodbi o dosmrtnem preživljanju) se ne nazadnje lahko nudi v obliki rente, torej tudi v obliki morebiti potrebnega (do)plačila za socialno varstveno storitev zavoda, tako da se pogodba o dosmrtnem preživljanju nadaljuje.

Katera koli stranka pa seveda lahko predlaga razvezo pogodbe, pri čemer se tedaj med strankama pogodbe uporabijo pravila o vračanju tistega, kar sta na podlagi pogodbe prejeli, in sicer z namenom, da ne bi bila katera od strank obogatena na škodo druge. Preživljalec, v kolikor ne prevzame (ali ne zmore prevzeti) doplačila za bivanje v zavodu za preživljanca, pa je upravičen do povračila za preživljanje, ki ga je že nudil preživljancu.

Za več informacij me lahko kontaktirate na e-naslov: sabina.gregoric@gmail.com ali na telefon 051 367 646.



Sabina Gregorič,
univ. dipl. pravnica