Pozdravljena, Irena,
napisali ste veliko premalo, da bi vam lahko napisala kaj uporabnega. Fant, ki ste ga zavrnili, se je umaknil v samostan, ker je bil razočaran, in tam verjetno našel svoj mir. Najbrž ga je vaše pismo malo pretreslo, vendar se je odločil, da stike z vami prekine, zato tudi ni vzdrževal nadaljne komunikacije. Ne vem, kaj ste s tem pismom sploh želeli. Ste si želeli samo dopisovati? Ali pa v vas tli upanje, da si bo premislil, izstopil iz samostana in bil z vami? Kakorkoli, tu ne spoštujete njegove odločitve in vdirate v njegovo mirno življenje. Če si bo kakorkoli premislil, vas bo že kontaktiral, pustite za sedaj njega na miru in se posvetite sebi.
Ne vem, zakaj ste nesrečni, zaradi njega? Nič niste napisali, kakšno je drugače vaše življenje, kaj počnete, ali se družite? Pravite, da živite nezdravo, kar verjetno pomeni tudi, da ne skrbite najlepše zase, oz. se najbrž tudi nimate radi. In tu je verjetno vaše prvo delo, ki vas čaka. Poskrbeti zase, si stati ob strani, se objeti, kadar vam je težko, in začeti živeti na polno. Kaj radi počnete, sploh veste? In če veste, ali res to počnete? Koliko se družite, imate prijatelje, družbo, ljudi, ki jim lahko zaupate?
Kot vidite, sem vam za začetek napisala nekaj vprašanj. Čisto nič vas ne poznam, zdi pa se mi, da se vrtite v nekem krogu nezadovoljstva s samo seboj in življenjem, ki ga živite. Preteklost je bila, kakršna je bila, za ene bolj, za druge manj prijetna, ampak zdaj smo tu in naša, samo naša odgovornost je, kaj bomo naredili s sabo in kako bomo živeli naprej. In tu vam svetujem delo na sebi in morda tudi pomoč v obliki psihoterapije.
Vse dobro vam želim
Nevenka Breznik,
spec. psihoterapevtka trans. analize