Pozdravljeni!
Moška (in tudi ženska) spolna želja oz. pohota ima rojstveni moment v otroštvu – konkretneje v falični fazi, torej v času ojdipalnih/kastracijskih dogodkov/misli. Fenomen míslenja kastracije in Ojdipovega kompleksa v otroka (dečka in deklice) naseli fundament, na katerem v odraslosti vznikne/vzklije spolna želja. Za razvoj osnovne dečkove spolne želje je pomembna ojdipska mati in celoten ojdipalni kontekst/trikotnik. Dečkov odnos do matere je pomemben tako za poznejšo graditev partnerskega odnosa in same spolnosti v odraslosti. Če ima deček kakšne deficite/primanjkljaje ali specifike/posebnosti v odnosu do matere oz. do njene (domnevne, intrapsihično ustvarjene) želje, se to reflektira v poznejši moški spolni želji. Dečki, ki v otroštvu niso imeli občutka, da so uspeli zadovoljiti oz. zadovoljevati materinih želja, a so si hkrati to neizmerno želeli, se kot moški nenavadno nenormalno/patološko trudijo okrog zadovoljevanja želja svoje žen(sk)e/partnerice. Običajno so takšni dečki/moški hkrati (v paketu) tudi zelo ljubosumni. Temeljne človekove želje – moške in ženske – so seveda zelo seksualne. Nezadovoljene materine želje, ki se potikajo po dečkovi glavi, se lahko – ni pa to vselej nujno – reflektirajo v fanatičnem prizadevanju poznejšega moškega/moža, da bi zadovoljil svojo žen(sk)o/partnerico. Torej: če deček celo otroštvo ni (nezavedno) občutil, da je zadovoljil oz. da zadovoljuje materine želje – in se hkrati ukvarjal s fantazmo/bojaznijo: »Le kaj je na očetu takšnega, da ga ima mama (bistveno) raje kot mene?«, bi mu v odraslosti v spolno fantazijo/prakso/pohoto lahko prihajala ideja, da mora žen(sk)o/partnerico na vsak način dodatno/popolno(ma) zadovoljiti/zadovoljevati, tudi s kakšnimi spolnimi pripomočki/»igračkami« (vibratorjem, straponom, dildom ipd.), torej s faličnimi nadomestki.

»Kako zadovoljiti mater?!« je temeljno in normalno fantazmatsko vprašanja »malega Ojdipa«, ki si ga v svoji psihični realnosti – četudi nezavedni – mora zastaviti, se z njim ubadati, če želi biti pozneje, kot moški, normalen. Če pa je mati pogosto hladna in ne opazi dovolj ljubeče svojega sina/dečka, le-temu povzroči orkan v mislih oz. v želji – in ta orkan oz. te misli, imajo svoja nasledstva tudi v spolni želji/fantaziji v odraslosti. Pretirana (nezavedna) »skrb« za seksualno zadovoljitev žen(sk)e/partnerice se pri moškem torej napaja iz infantilnih potlačitev – konkretneje: iz kroničnega, dlje časa trajajočega, deficita v občutenju materine naklonjenosti dečku. Dečkova psihična realnost se ob takšnih materah znajde na različne načine – beri: deček se glede na dogodke/realnost različno znajde in različno zastavi svoje miselne procese v svoji psihični realnosti. Vsi ti infantilni miselni procesi (t. i. »miselni odtis«) pa imajo svoje (simbolno) nasledstvo v odraslosti. Banalno rečeno: moški, ki že kar patetično zadovoljuje žensko (še) s kakšnim faličnim pripomočkom, se v bistvu nezavedno trudi za nazaj – torej, da bi zadovoljil mamo, za katero je nekoč (celo otroštvo) mislil, da je nikoli ni in ne bo zadovoljil, ker je le-ta imela rada druge brate/sestra in/oz./ali očeta (ali pa očima oz. ljubimce) bolj kot njega, svojega sina/dečka. Resnica oz. realnost v materini glavi je sicer lahko bila čisto drugačna. A pomembno je, kaj je deček čutil v svoji psihični realnosti – ker: v resnici ima le psihična realnost svoje simbolno (miselno) nasledstvo v odraslosti.

Kako se žen(sk)a oz. spolna partnerica takega moškega počuti, ko jo po dobrem seksu – ali pa pred njim, v predigri – moški/partner skuša dodatno zadovoljiti s spolnim pripomočkom, za dotičnega »seksualnega manjaka« ni pomembno. Zanj je pomemben njegov občutek (intuicija), ki pa je po navadi zelo varljiv. Najdejo pa se tudi takšne ženske, ki ji tovrstna zadovoljitev povsem odgovarja in se nad njo sploh ne pritožujejo.

Roman Vodeb,
teoretski psihoanalitik