Pozdravljeni,

prodaja kmetijskih zemljišč poteka po posebnem postopku. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo za prodajo skupaj s pogoji prodaje predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Upravna enota ponudbo objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu eUprave.  Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe upravni enoti.  Če v roku nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec ponudbo ponoviti. Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine poda vlogo za odobritev pravnega posla. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo.

Določene osebe imajo pri nakupu kmetijskega zemljišča predkupno pravico (npr. solastnik, kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, drug kmet, kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo), ki imajo prednost pred drugimi prejemniki ponudbe. Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan z zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota.

Če se kmetijsko zemljišče ali gozd nahaja na zavarovanem območju po Zakonu o ohranjanju narave, mora lastnik pred tem ponudbo za prodajo poslati tudi Ministrstvu za okolje in prostor.

Pri prodaji kmetijskega zemljišča je potrebno poravnati 2% davka na promet nepremičnin. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec, razen če se stranki kupoprodajne pogodbe za zemljišče dogovorita drugače. Osnovo za odmero davka od nakupa nepremičnine predstavlja prodajna cena. Prodajalec mora vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin v 15 dneh po sklenitvi pogodbe pri finančnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina. Napovedi mora priložiti originalno kupoprodajno pogodbo in dokazilo o lastništvu, če to ni razvidno iz zemljiške knjige.

Kadar fizična oseba proda nepremičnino pred potekom petnajstih let imetništva je zavezana tudi k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, ki jo mora vložiti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. V kolikor je prodajalec pri prodaji ustvaril dobiček, torej je prodajna cena višja od vrednosti ob pridobitvi nepremičnine, mora prodajalec plačati tudi davek od kapitalskega dobička. Davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Stopnja davka, določena v višini 25 %, se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 20 %, po desetih letih pa 15 %), po petnajstih letih imetništva nepremičnine pa se tega davka ne plača. Davčna osnova se zniža za normirane stroške, za plačan davek na promet nepremičnin ali davek na dediščine in darila ter za dejanske stroške, ki jih je zavezanec imel zaradi vlaganja v obnovo nepremičnine. Slednje zavezanec dokazuje z računi, zato je priporočljivo, da od dobaviteljev oziroma izvajalcev storitev pridobi račune in jih shrani. Davek davčni organ odmeri z odločbo.

LP,

dr. Ines Grah odvetnica