Spoštovani,

to vprašanje mi sicer ni blizu, pa bom vseeno zapisala nekaj misli, ki jih začutim ob zapisanem in ki vam bodo v kakršno koli pomoč.

Pri vaši mami gre lahko za zdravstvene ali psihološke težave, lahko pa so samo posledica nerazrešenih težav iz preteklosti. Prepričanje ali čustveni vzorec, ki ga navajate glede maminega stalnega »odrekanja« ali »služenja«, lahko odraža njeno notranje stanje, ki sporoča, da ni vredna življenja in da si ne zasluži. To kaže njeno nizko vrednost samospoštovanja, kar se nedvomno izraža tudi v njenih odnosih z drugimi. Zunanje situacije so vedno odraz tega, kar človek je. Če vam njeno vedenje vzbuja jezo, bes ali krivdo, lahko kaže na njeno priučeno vlogo žrtve, s čimer se je naučila priklicati pozornost bližnjih, da bi poskrbeli zanjo (in ji vzbujali občutek pomembnosti, naklonjenosti,…). Tako se ji ni treba iz izkušenj nič naučiti oz. se soočiti s težavami in prevzeti odgovornost za to, kjer se mama nahaja danes, saj odgovornost težav preloži na druge in vas občutek krivde vsakič znova privede do nje. Manjši apetit je lahko povezan tudi z njeno osamljenostjo, saj prehranjevanje v družbi ljudi prinaša veliko več zadovoljstva kot prehranjevanje v samoti. Razlogi so lahko različni, vi boste najlažje prišli do odgovorov, ker jo poznate in poznate okoliščine, v katerih živi(te).

Če vas skrbi nezadostna količina hrane in če je problem povezan predvsem z mamino nezmožnostjo priprave hrane, bi težavo lahko rešili v fizični obliki, na primer tako, da bi pooblastili institucijo, ki starejšim dostavlja vsak dan kosilo domov ali se dogovorili z nekom, ki bi bil pripravljen kuhati zanjo idr. Seveda bi se morala to odločiti vaša mama (v kolikor je povsem funkcionalna). Če pa so težave v tem, da vaši mami takšno stanje dejansko ustreza, se z dostavo hrane najbrž ne bo strinjala. Morda boste tedaj morali sprejeti, da je to njena (učna) pot in da je sama odgovorna za svoje odločitve v življenju, s katerimi se bo morala soočiti. Pomoč drugim z namenom, da bi pomirili svoje občutke krivde ali slabe vesti, je vsekakor neučinkovita. Morda je to tudi izziv življenja za vas: poskrbeti zase ali za mamo? Odgovor boste našli tako, da boste v miru prisluhnili sebi in temu, kar čutite in se nato odločili, kako naprej. Želim vam vse dobro in naj se vam izide.

dr. Barbara Novak,
zakonska in družinska terapevtka

barbara.novak6@gmail.com