Pozdravljeni,
depresija je zelo resna bolezen, ki precej pogosto prizadane tudi starejše ljudi. Pri njih v višjem odstotku kot pri mlajših ostane neprepoznana in nezdravljena, predvsem iz dveh razlogov. Simptome depresije pri starejših velikokrat pripišejo drugim težavam in obolenjem ali pa jo obravnavajo kot sestavni del staranja, kar je zmotno. Drugi razlog se skriva v tem, da starejši ljudje večkrat tožijo le glede telesnih težav, manj pa povedo o psihičnih stiskah, ki jih doživljajo (občutki žalosti, strahu, obupa …). Depresija pri vseh povzroča trpljenje, pri starejših pa še bolj pogosto vodi v okrnjeno fizično, duševno in socialno funkcioniranje.

Psihično zdravje v veliki meri vpliva na fizično počutje (in seveda tudi obratno), depresijo, ki se prvič pojavi po šestdesetem letu starosti, pa pogosteje spremljajo bolj izrazite somatske težave, kot so glavobol, bolečine v želodcu, sklepih, mišicah… Značilna je tudi večja apatičnost bolnikov. Med splošne simptome depresije spadajo žalost in melanholija, ki lahko traja večino dneva, izguba interesa in veselja za vsakodnevne dejavnosti, prehranjevalne težave (in posledično izguba ali povišanje telesne teže), težave s spanjem in koncentracijo, občutki ničvrednosti, obupa, nemoči, krivde … 

Glede na to, je torej zelo verjetno, da vaš tast trpi za depresijo. Po operacijah srca so vedenjske spremembe in nižja kakovost življenja žal zelo pogoste, velikorat pa je v ozadju depresija ali anksiozne težave. Zelo pomembno je, da tast obišče psihiatra, ki bo podal ustrezno diagnozo in predpisal ustrezno obliko zdravljenja. Medikamentno zdravljenje (torej z antidepresivi) je običajno uspešno, hitrejši in bolj trajen napredek pa lahko dosežemo v kombinaciji s psihoterapijo. Bistveno je, da bolnik jemlje antidepresive redno in po navodilih psihiatra.

Ne vem, kje tiči razlog za to, da vaša žena odklanja vsako misel na to, da bi bil njen oče lahko depresiven. Predlagam, da jo v mirnem in neobtožujočem pogovoru o tem povprašate. Morda bi pomagalo, če poudarite pogostost depresije pri starejših ter uspešnost zdravljenja.

Sorodniki in bližnji lahko nekomu, ki se spopada z depresijo nudijo predvsem tisto, kar je pri tovrstnih težavah najpomembnejše: čustveno oporo. Empatičen pogovor je lahko v takšnih primerih čudežno zdravilo, povpraševanje po čustvenem doživljanju pa včasih pot do odkrivanja vzrokov ter morda tudi do razreševanja težav. Vzpodbude k vsakodnevnim dejavnostim in druženju naj bodo vztrajne, hkrati pa nežne in razumevajoče, potrebno se je izogibati obtoževanja in postavljanja pogojev ter upoštevati, da je napredek včasih lahko tudi precej počasen.

V kolikor bi želeli nadaljnje svetovanje ali vključitev v psihoterapevtski proces, me lahko kontaktirate.
Vam in vaši družini želim vse dobro in vas lepo pozdravljam,

Alja Fabjan,
Integrativna psihoterapevtka in doktorandka zakonske in družinske terapije