Freud je (retorično) rekel, da se s starostjo libido (načeloma) zvišuje. Treba pa je vedeti, da se pojem oz. koncept libida različno uporablja in tudi različno razume. Libido v ožjem smislu pomeni pohoto oz. manifestno seksualno željo, torej pripravljenost na seks. V širšem pomenu pa libido v jeziku t. i. libidinalne ekonomije pomeni življenjsko energijo, ki se deli na t. i. objektni libido – ta se troši za okolico, za objekte – in narcistični libido oz. libido Jaza – tega človek uporablja zase, t. r. za samoljubje. Če se človeku zgodi izgorelost – vzroki so lahko številni – mu to lahko popači motivacijske procese in samo spolno željo (pohoto). Upad manifestne spolne želje (pohote) s staranjem je logičen – glede zakonitosti razvoja in »obnašanja« same želje. Istega »objekta želje« – kot se reče v psihoanaliz (iste ženske oz. istega moškega) – si ne moremo enako strastno želeti celo življenje. Moškemu, ki je celo življenje z eno in isto žensko, ki se (pač) »s staranjem postara«, in njeno telo ni več seksapilno, seksualno poželjivo, erekcija ne deluje tako, kot bi moški hotel oz. si želel (in tako kot bi si želela žen/sk/a). V seksu takšni (naveličani) moški ne čuti nobene strasti/pohote – in četudi je (za kratek čas) potenten – se mu v resnici niti »ne da« seksati, ker ni (več) adrenalina, ni pravega užitka, prave samodejne vzburjenosti. In to je na nek način normalno in naravno oz. pričakovano. Problem pa nastane, če ima mož ženo rad in bi jo na nek način rad/hotel zadovoljiti, z njo seksati – ker pač pri njej še vedno zaznava željo/pohoto –, pa »ne more«, se mu (niti) ne da, in jasno, da ima erektilne disfunkcije. Ko daje na tehtnico, ali bi raje gledal TV ali (za)spal, ali pa po drugi strani (monotono in rutinsko) seksal, mu je v resnici (po tihem) bolj luštno gledati TV ali spati. Drugače povedano: nekoč mu je domač seks prinašal sto enot ugodja, na stara leta, ko/ker mu želja upade, pa samo še deset. Gledanje TV pa mu morda prinese trideset enot ugodja – in jasno je, da se potem raje posveča tistemu, kar mu prinaša več ugodja. Se pa nekaterim moškim zgodi še večja zagata, če so v svoji seksualni karieri izkusili številne adrenalinske seksualne prakse, celo orgije z več ženskami hkrati …; potem pa bi hoteli po 60. letu doma z ženo normalno – četudi povprečno dobro in (vsaj) rutinsko – seksati. To se t. r. (sploh) ne da. Človeška psiha pač ni tako narejena. Spolne želje se t. r. ne da obuditi, ker se mu je želja razvadila oz. skrhala/zaspala (upadla) – monotonost in rutina želje (pač) ne »zganeta«, je ne prebudita. Po drugi strani bi tak 65-letnik z lahkoto poželjivo in adrenalinsko ter pohotno seksa s kakšno 20 ali 30 let mlajšo žensko. Takrat bi spet čutil mladostno živost, prebujenost, pohotnost, adrenalin in neukrotljivo željo, pa tudi povsem normalno potenten bi bil. Razviti strast z eno in isto žensko po 40. letih seksa (z eno in isto žensko) pa je posebnost, posebna »umetnost«, ki se je ne da priklicati na ukaz. Zmorejo jo morda moški, katerega žena dobro/mladostno in seksi izgleda in je iznajdljiva ter »ubogljiva« mojstrica seksa – poleg tega ta moški ne bi smel v življenju izkusiti nobene druge »dr.« seksa. Torej – dokaj normalnega seksa po 60. letu starosti so sposobni predvsem tisti (nenaveličani) moški, ki v svojem življenju niso varali (enih in istih) žena, hkrati pa so imeli dokaj normalno otroštvo (v svoji primarni družini), torej dober odnos z mamo in normalno identifikacijo z (»nekastriranimi«) ojdipskim očetom. Kakorkoli obračamo, res je vse v glavi, v psihi. In to psiho – seksualno pohoto oz. spolno željo – se z določenim triki (fantazijo, stimulativnimi pripomočki, igricami, pornografijo, viagro …) vendarle (pri nekaterih moških – ženska paradigma je zelo podobna) da (vsaj malo) zganiti, predramiti. Pri drugih pa pač ne – kar ne pomeni, da je z njimi kaj narobe. Glede na ostale življenjske okoliščine in bivše seksualne pripetljaje/avanture, je pri takšnih »žigolojih« povsem jasno, da jih »organ« doma ne more ubogat. Preveč »lepega« je izkusil, da bi se vrnil v domačo monotonijo, rutino in »eno-in-istost«. Imeti nekoga po tolikih letih iskreno rad, pač še ne pomeni zagotovljene pohote – prej obratno. Že Freud je poudarjal, da so mnogi (niti ne tako stari) moški doma impotentni, z mlajšimi (seksi) priležnicami pa doživljajo polno potentnost.

Roman Vodeb,
teoretski psihoanalitik