Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
20.5.2013
Odgovarja:

Vsi mi gredo na živce

Pozdravljeni! Sem vdova, stara 67 let. Moža sem izgubila pred dobrimi tremi leti. Sedaj bolečina ni več tako huda, počasi sem sprejela, da bom življenje nadaljevala sama. Težava je pri tem, ker se zavedam, da se moram spremeniti, pa ne znam. Ko je bil mož še živ, sva imela nekaj prijateljev za občasna srečanja ob kavici. Sedaj, ko sem sama, pa k meni ni žive duše več. Sama sem kriva, ljudi zelo nerada sprejemam. V vsakemu najdem napako, po domače povedano, na živce mi gredo ljudje. Včasih se zavem, da to ni prav, da to ni pravo obnašanje. Pomagati si pa ne znam. Kaj mi lahko svetujete? Naj si poiščem pomoč? Včasih pogrešam družbo, si želim stika z ljudmi, po drugi strani pa so mi odveč. Upam, da razumete mojo težavo. Nedružabna

Vsi mi gredo na živce comment arrow
Iz vašega pisanja je razbrati, da ste osamljena oseba, da po eni strani hrepenite po človeškem stiku, po drugi pa vam je stik z ljudmi v breme. Kot pravite, vam gredo drugi na živce. Kaj to pove o vas? So res drugi polni napak ali je ta napačnost drugih predvsem vaša napačnost? Česa vi pri sebi (o sebi) ne morete, nočete sprejeti? Kolikokrat si greste vi sami sebi na živce? Se jezite nase, ker ne greste med ljudi, ker ni nikogar k vam ... Ta napačnost drugih je vaša rana osamljenosti.

Na svetu obstajajo ljudje, katerim so medčloveški stiki breme. A dejstvo je, da vsi ljudje po njih hrepenimo, tudi tisti, ki so jim stiki v breme. Predlagam, da se na začetku socializirate ob nekom, individualno (s sosedo, bivšo sodelavko, znanko, prijateljico...), ker vam bo skupina na začetku šla za živce (preveč ljudi, preveč njihovih napak, preveč vaših negativnih čustev do te skupine). Privajajte se na človeško bližino, ki je lahko prijetna, ne samo breme. Opazujte sebe, ob kom se počutite OK in ob kom ne in nadaljujte ob tistem, ob katerem vam je OK. Nato pa počasi v skupino ali pa tudi ne, če vas bodo že predhodni stiki s prijateljico ... osrečevali. Razveselila vas bodo tudi vsakdanja bežna srečanja (ki pa niso prijateljstva), npr. v trgovini, na cesti, tudi z ljudmi, ki jih srečate, so iz istega kraja, lahko malo pokramljate.

Dajte si priložnost, da premostite sebe, sicer obstaja nevarnost, da boste še dolga leta sami, nesrečni ... skratka živeli v bolečini osamljenosti. Desetletje, dve, tri.

Če menite, da je ta težava tako velika, da potrebujete strokovno pomoč ali želite raziskati njene vzroke, pa sledite sebi in jo poiščite (psiholog, psihoterapevt).

Lepo vas pozdravljam,
Ana Zarnik Horvat,
univ. dipl. psihologinja 
Prejšna stran
...
47
48
49
50
51
...
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.