Spoštovani,
hipoteka na stanovanju bo tudi po smrti lastnice stanovanja ostala vknjižena v zemljiški knjigi. Smrt lastnice ni ovira za prodajo stanovanja, seveda pa mora biti pred prodajo urejeno zemljiško knjižno stanje, to je kot novi lastniki stanovanja vpisani dediči po pokojni lastnici tega stanovanja. Hipoteka je vezana na stanovanje, zato spremembe lastnikov stanovanja nanjo ne vplivajo. Seveda pa je vprašanje, kateri kupec bi kupil s hipoteko obremenjeno stanovanje, še posebej, če anuitete posojila niso bile plačane in banka lahko kadarkoli sproži izvršbo za sodno prodajo tega stanovanja.
Cilj dedičev kot novih lastnikov stanovanja je ta, da stanovanje prodajo neobremenjeno, to je brez hipoteke. To lahko storijo v dogovoru z banko na način, da se ob prodaji del kupnine v višini preostanka posojila nakaže banki, banka pa izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. O pogojih za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila se dogovorite z banko, saj ima vsaka banka svojo politiko upravljanja s terjatvami do strank. V okviru tega je seveda možen tudi dogovor z novim garantom in prenos hipoteke na drugo nepremičnino.
Vsak dedič s prevzemom zapuščine prevzame tudi dolgove zapustnika, pri čemer za plačilo dolgov odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. Med dediči je možen tudi dogovor, da samo nekateri prevzamejo dolgove in premoženje oz. vsak le določene dolgove in premoženje. Najprej pa morate ugotoviti, ali je zapustnica za sinovo posojilo jamčila le s stanovanjem ali z vsem svojim premoženjem. Če je jamčila le s stanovanjem, potem ostalo premoženje ni v nevarnosti (vključno s švicarskimi franki, ki bodo prav tako predmet dedovanja) – razen od tistega sina, ki ne odplačuje posojila.
Banka od sina lahko zahteva dodatno zavarovanje, lahko pa se glede na situacijo odloči za prodajo stanovanja v izvršbi, če sin posojila ne bo odplačeval.
Banka bo v zapuščinskem postopku verjetno prijavila svojo terjatev, to je neplačane obveznosti in zahtevala njihovo poplačilo od dedičev. Lahko zahteva tudi ločitev zapuščine. V tem primeru dediči ne morejo razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev. Verjetno bo banka skušala doseči prostovoljno plačilo dolga. Ob tem pa dediči ne smejo pozabiti na svojo regresno pravico do sina, ki ne odplačuje posojila. Od njega lahko zahtevajo vračilo tistega, kar je namesto njega plačala zapustnica oz. kar bodo namesto njega plačali sami. Vsekakor lahko v zadevi glede na večje število dedičev nastopijo različne situacije in različni dogovori med njimi in banko.
Lep pozdrav,
Matiček Žumer
odvetnik
Odvetniška pisarna Matiček Žumer