1.Z leti se človek precej spremeni in postane drugačen kot takrat, ko je bil mlad. Žal ali na veselje, temu ni tako. Človeški karakter se običajno ne spremeni, čeprav imamo že sivo glavo. Karakter je karakter. V dobrem in slabem. Se pa zgodi, da težja življenjska preizkušnja človeka naredi bolj mehkega, človeškega in z manj ostrine do okolice. Lahko bi rekli, da postane čustveno inteligenten. Vendar to ni pravilo. Kar ljudje najtežje spremenimo, je sebe. Temu se namreč skozi življenje najbolj upiramo.
2.Drugo precej razširjeno prepričanje in tudi ravnanje v starosti je, da se starševska vloga zaključi, ko otroci odrastejo in pridejo do kruha. To je danes precej razširjeno prepričanje. Vendar, starši ostanejo starši vse življenje, vse življenje so starši svojim otrokom. In ti otroci se vse življenje vedejo do svojih staršev, kot so se v mladosti. To se ne spremeni kaj dosti. Le da se z leti spremeni odnos, ki ni več pokroviteljski in nadzorni, pač pa bolj podporni. Otroci, pa naj si bodo že ti sivoglavi, po drugi strani vedno pričakujejo od staršev čustveno podporo, razumevanje in še marsikaj drugega. Veliko napako delajo današnje matere in očetje, ki se od svojih odraslih otrok distancirajo. Družba sicer to podpira, saj zagotavlja oskrbo starejšim in potem takem, se ne potrebujemo več. To je skregano s pravo naravo človeka. Človek je socialno bitje in veliko bolj zadovoljno živi, če živi v plemenu, skupaj ali v bližini svojih otrok in vnukov. Lažje preživlja življenjske stiske, ki čakajo vsakega na poti življenja. Enako velja za mlajše. Tudi ti lažje preživljajo svoje težke trenutke ali krize, če živijo subkulturi svoje družine (subkultura je ožje socialno okolje). Znano je, da so geografske cone na tem svetu, kjer ljudje praviloma živijo dlje. Značilnost teh sredin je, da živijo generacije v sožitju, ne skupaj, temveč v sožitju in v bližini ter da so generacije med seboj prepletene. Ena takih con je na Sardiniji, druga pa v nekem predelu Japonske, kjer starejše aktivno vključujejo v predšolsko vzgojo.
3.Tretje prepričanje je, da človek z leti izgubi potrebo po ljubezni in dotikih. Moram vam povedati, da čustva v človeku ostanejo nespremenjena, ne glede na starost. Ljudje se zaljubljajo, so ljubosumni, žalostni in vse ostalo tudi ko so glave že zelo sive. To se z leti nič ne spremeni. Morda nekateri le postanejo konformisti in se tem čustvom odrečejo. Zaradi ljubega miru, pravijo. Prav, vendar je to izbira in nikakor ni pravilo. Raziskovalci so ugotovili, da ima veliko žensk v svojih 60. in 70. letih najboljši seks v življenju. In tega ne gre podcenjevati niti vihati nosove nad tem. Bodimo veseli takih novic.
4.Zadnje prepričanje v tej vrsti pa je, da ljudje, ki imajo v življenju nek smisel, živijo enako kvalitetno življenje kot tisti, ki živijo, kot radi rečemo, iz dneva v dan, čeprav morda v izobilju, z visokimi prihodki in pokojninami. Tudi to ne drži. Ljudje, ki živijo življenje s smislom, z nekimi cilji, ki so višji od samega bivanja tukaj in sedaj, so bolj zdravi in praviloma živijo dlje. Pa tudi, čustveno so bolj odporni. Ljubosumje, žalost, jeza ali še kaj jih manj potre, saj imajo notranji občutek lastne vrednosti. Svojega zadovoljstva ne vežejo na drugega človeka, na okolico, temveč sami živijo izpolnjeno življenje. Naprimer, ločitev, izguba partnerja, ljubosumje, razne krivice in še kaj, to vse jih manj potre in manj časa se vdajajo destruktivnim čustvom. To ne pomeni, da teh čustev ne občutijo. Jih, vendar v slabem razpoloženju ne ostajajo dlje časa. Po razmisleku odreagirajo, če je potrebno in gredo naprej. Psihologi temu rečejo čustvena agilnost, čustvena okretnost. Koliko pa smo čustveno agilni pa lahko vidimo po odnosih, ki jih imamo v svojih sredinah, v družini, med prijatelji itd.
Staranje ne pomeni, da bomo avtomatično postali bolj modri ali pa da se bomo v svoji notranjosti spremenili. Nikakor. Modrost se torej ne pridobi avtomatično, ko leta minevajo. Dobro pa je, da se čas za pridobivanje modrosti in socialnih veščin nikoli ne izteče, saj je vsak dan lahko začetek novih odnosov, novih priložnosti, novih hobijev in vsega drugega, kar prispeva k izboljšanju življenja. Ne le svojega, temveč tudi ljudi, ki nas obkrožajo.
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.