V Sloveniji je na 114 lokacijah 94 domov za starejše, v njih pa je na voljo 18.525 mest. Večina mest je v javnih domovih, 4.490 pa jih je na voljo tudi pri 39 zasebnih izvajalcih s koncesijo. Poleg teh ponujata dodatnih 161 mest še dva izvajalca, ki sta pridobila dovoljenje za delo.
Kje najti informacije o prostih mestih?
Skupnost socialnih zavodov Slovenije na
svojem spletnem mestu vsak dan osvežuje informacije o številu prošenj tako za javne zavode kot tudi za zasebne izvajalce s koncesijo.
Na začetku februarja je na sprejem v dom čakalo nekaj več kot 2.800 prosilcev, vendar pa se večina med njimi ne odloči vedno za takojšno selitev v dom, ko jim je ponujeno prosto mesto. Dolgih čakalnih vrst ni več, na prosto mesto je treba dalj časa čakati le še v nekaterih javnih domovih v Ljubljani, Celju in v Kranju. Trenutno je v severovzhodni Sloveniji čakalna doba za sprejem v dom krajša kot drugje, vse pogosteje pa so prosta mesta tudi v domovih v bližini meje s Hrvaško, saj se starejši odločajo tudi za bivanje v domovih čez mejo; zelo verjetno predvsem zaradi nižjih cen. Čeprav je v posameznem domu na razpolago prosto mesto, pa se lahko zgodi, da prosilec ne bo takoj našel takega, ki mu ustreza. Potrebe glede oskrbe so namreč pri posameznih prosilcih različne. Tako se lahko zgodi, da ima lahko ponudnik prosto mesto v stanovanjskem oddelku, kjer bivajo samostojni starostniki, nima pa prostora v negovalnem oddelku.
Kako se prijaviti?
Za sprejem v dom starejših lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije, ki imajo prebivališče na območju Slovenije, in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje v RS in so stari 65 let ali več.
Obrazci za sprejem v dom starejših so na voljo na spletnem portalu
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in so enotni za javne in za zasebne izvajalce domske oskrbe starejših.
Prosilec lahko odda vlogo s pomočjo
spletne aplikacije, po elektronski ali klasični pošti na naslov posameznega doma, ali osebno.
Vrsti red za sprejem v dom
Kdaj bo prosilec sprejet v dom, je odvisno od vrstnega reda prispelih prošenj, bližine starostnikovega stalnega bivališča, zdravstvenega stanja, socialnih razlogov, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost sprejema, ter drugih razlogov, ki opravičujejo sprejem v dom.
Kaj ponujajo domovi?
Domovi morajo zagotavljati predpisane osnovne storitve, kot so namestitev v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah, vzdrževanje prostorov in perila, primerno prehrano ter tehnično oskrbo, osebno pomoč, socialno oskrbo ter varstvo, zdravstveno varstvo in nego. Vse storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane. Odstopanja od standarda so dovoljena le pri bivalnih pogojih, ki so lahko boljši (bivanje v enoposteljni sobi) ali slabši (bivanje v tri- ali več posteljni sobi) od standardnih, kar seveda vpliva tudi na višino cene oskrbe.
Domovi za doplačilo poleg predpisanih osnovnih storitev ponujajo tudi različne nadstandardne storitve, na primer postrežbo s hrano v sobi (1,71 evra), dietno prehrano (1,26 evra), postiljanje postelje (0,95 evra), aplikacijo zdravil (1,50 evra), pomoč pri umivanju (2 evra). Kot dodatne storitve ponujajo tudi različne masaže, uporabo računalnika, hladilnika in televizorja, kar seveda tudi zaračunajo posebej.
Kaj pa cene oskrbe?
Cene oskrbe, in sicer za osnovne dejavnosti v javnih zavodih in zasebnikih s koncesijo, se ne določajo prosto, temveč morajo biti oblikovane v skladu s predpisano metodologijo. Določijo jih pristojni organi domov, zanje pa morajo pridobiti tudi soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Cene nadstandardnih storitev določi vsak ponudnik sam. Domovi lahko po zakonu opravljajo tudi tako imenovano tržno dejavnost, sredstva s tega naslova pa naj bi bila namenjena izboljševanju pogojev za izvajanje njihove osnovne dejavnosti.
Cene so odvisne od vrste namestitve (enoposteljna, večposteljna soba, apartma, dodatna oprema, ločene sanitarije ali kopalnica) ter zdravstvenega stanja stanovalca. Stanovalci v domovih za starejše so glede na stopnjo pomoči, ki jo potrebujejo pri vsakodnevnih opravilih, razvrščeni v skupine oskrbe - od I do IV.
Namestitev v dvoposteljni sobi se šteje kot standardna, za osnovno stopnjo oskrbe pa se šteje "oskrba I". Cene storitev oskrbe II, III a in III b se določijo tako, da se cena storitve "oskrba I" poveča za višino dodatka za pomoč in postrežbo v skladu s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer od 4,80 do 13,77 evrov na dan.