Zaščitni znak Hiosa – mlini na veter. (foto: Andrej Paušič)
Pogled na Hios, obalni del.(foto: Andrej Paušič)
Mediteranska pokrajina na Hiosu. (foto: Andrej Paušič)
Znameniti rdeči tulipani v oljčniku. (foto: A.P.)
Pyrgi – center pridelave mastike. (foto: A.P.)
Pyrgi – lepo okrašena pročelja hiš. (foto: A.P.)
Pyrgi (foto: Andrej Paušič)
Gaj pomarančevcev. (foto: A.P.)
Samostan Nea Moni (foto: A.P.)
Freska iz samostana Nea moni. (foto: A.P.)
Pogled na Anavatos – mesto duhov. (foto: A.P.)
Divje gladiole. (foto: A.P.)
Lepa pokrajina v pomladnem razkošju barv. (foto: A.P.)
Drobna rumena logarica s pobočja Pelinnea (Fritillaria pelinea) (foto: A.P.)
Miniaturna Tulipa undulatifolia. (foto: A.P.)
Nasad mastike (Pistacia lentiscus) (foto: A.P.)
Orhideja (Himantoglossum robertianum) (foto: A.P.)
Orhideja (Ophris italica) (foto: A.P.)
Orhideja (Ophris tenthredinifera) (foto: A.P.)
Perzijska ciklama (Cyklamen persicum) (foto: A.P.)
Smola mastike – SOLZE HIOSA. (foto: A.P.)
Smrdljivi podraščec (Aristolochia hirta) (fioto: A.P.)
Zaliv Elinda (foto: Andrej Paušič)
V 7. stol. pr. n. št. je bil to bogat otok in močna pomorska sila, center kulture in trgovine (mastika, oljčno olje). Prebivalci Chiosa so veljali za najbogatejše v Egejskem morju. Ko so otok zavojevali Perzijci, se je zadeva obrnila, a v novejšem času so si opomogli in Hios je bil, predvsem zaradi pridelave odlične mastike, cilj interesov različnih oblastnikov. Nekoč gosto naseljen otok je leta 1822 doživel masaker brez primere: v času prizadevanj za samostojno Grčijo izpod turške oblasti so turške čete neusmiljeno pobile okoli 40.000 ljudi. V prvi fazi so pridelovalcem mastike prizanesli, kasneje pa niso več izbirali med žrtvami. Tako se je mastike prijelo ime Solze Hiosa.
Hios nas je osvojil
Ker so prav tiste aprilske dni stavkali grški ladjarji, smo morali na »mednarodni« trajektni prevoz iz Ceṣme do Hiosa čakati pol večera. Vemo – v Grčiji stavkajo vsak dan, torej nič posebnega. Pričakovali smo, da bo v glavnem mestu Hiosu glede na katastrofalno stanje v državi tiho, mirno, da ne bo turističnega vrveža – a smo se pošteno ušteli! No, turistov res ni bilo veliko, smo pa presenečeni ugotovili, da domačini zelo veliko časa presedijo po lokalih na glavni ulici ob morski obali, veselo lenarijo in popivajo. Pa ne le čez dan, tudi noči so bile hrupne. Nepojmljivo – ladja tone, ljudje pa veseljačijo.
A priznam – Hios me je na mah osvojil!
Najeli smo avto, saj so lokalne povezave zelo borne, pa tudi zaradi narave »dela«, ki nas je čakalo, bi javni promet ne prišel v poštev. Zgodaj zjutraj smo odrinili na pot po otoku. V bogatih oljčnikih naj bi cveteli dve vrsti živo rdečih tulipanov ( Tulipa agenensis in Tulipa undulatifolia). In res, celih preprog rdečih cvetov ni bilo težko ujeti v oko in fotografski objektiv! Morje tulipanov, med njimi pa smo našli še nežno vijoličaste divje gladiole, make, modre vetrnice in številno drugo cvetje, ki je razkošno obarvalo zelenice med mogočnimi starimi oljkami.
Pyrgi
Pot nas je vodila v Pyrgi, center mastike. Pyrgijci pa štejejo svoje mesto tudi za rojstni kraj velikega pesnika Homerja (tako kot še marsikateri kraj v Grčiji!). Zanesljivejši podatek je, da pridobivajo in izdelujejo v Pyrgiju najboljšo grško mastiko. Mastika se imenuje že samo drevo, vrsta pistacije (Pistacia lentiscus). Zrase do 4 metre visoko, iz debel dreves pa pridobivajo močno aromatično smolo, ki je sprva tekoča, na soncu pa se posuši in jo lahko žvečimo kot žvečilno gumo. Ima antiseptični učinek in uje zelo prijetnega okusa. Največ smole porabijo za izdelavo likerja z vsebnostjo do 45 % alkohola, ki ga pijejo bodisi čistega ali pomešanega z vodo (podobno kot ouzo, ki ga pa izdelujejo na osnovi janeža).
Pyrgi je znan še po svoji čisto posebni arhitekturi. Staro mesto z ozkimi uličicami, po katerih se lahko vozijo le kolesarji in motociklisti, se ponaša z lepo okrašenimi pročelji hiš. Geometrijski vzorci od pločnikov do podstrešij povsem zmedejo oko, posebno v močnem sončnem siju. Prelepo!
Mesto je bilo zelo prazno. Sezona turističnih ogledov se še ni začela, zato tudi nismo mogli biti deležni predstavitve pridobivanja smole iz drevesa mastike. Žal.