Hios - raj za biologe in ljubitelje narave

Hios je s površino 842.796 km2 peti največji grški otok. Po štetju iz leta 2001 živi na njem le 51.936 ljudi, od tega kar 23.779 v glavnem mestu Hiosu. Bližnja soseda sta na severu 48 kilometrov oddaljen Lezbos in na jugu 58 kilometrov oddaljen otok Ikarija, ki ga poznamo iz stare bajke o Dedalu in Ikaru. Arheološke najdbe pri Agios Gali in Emboriu pričajo, da je bil otok naseljen že okoli leta 2000 pr. n. št.
Zaščitni znak Hiosa – mlini na veter. (foto: Andrej Paušič)
Zaščitni znak Hiosa – mlini na veter. (foto: Andrej Paušič)
Zaščitni znak Hiosa – mlini na veter. (foto: Andrej Paušič) Pogled na Hios, obalni del.(foto: Andrej Paušič) Mediteranska pokrajina na Hiosu. (foto: Andrej Paušič) Znameniti rdeči tulipani v oljčniku. (foto: A.P.) Pyrgi – center pridelave mastike. (foto: A.P.) Pyrgi – lepo okrašena pročelja hiš. (foto: A.P.) Pyrgi (foto: Andrej Paušič) Gaj pomarančevcev. (foto: A.P.) Samostan Nea Moni (foto: A.P.) Freska iz samostana Nea moni. (foto: A.P.) Pogled na Anavatos – mesto duhov. (foto: A.P.) Divje gladiole. (foto: A.P.) Lepa pokrajina v pomladnem razkošju barv. (foto: A.P.) Drobna rumena logarica s pobočja Pelinnea (Fritillaria pelinea) (foto: A.P.) Miniaturna Tulipa undulatifolia. (foto: A.P.) Nasad mastike (Pistacia lentiscus) (foto: A.P.) Orhideja (Himantoglossum robertianum) (foto: A.P.) Orhideja (Ophris italica) (foto: A.P.) Orhideja (Ophris tenthredinifera) (foto: A.P.) Perzijska ciklama (Cyklamen persicum) (foto: A.P.) Smola mastike – SOLZE HIOSA. (foto: A.P.) Smrdljivi podraščec (Aristolochia hirta) (fioto: A.P.) Zaliv Elinda (foto: Andrej Paušič) Zemljevid Hiosa
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
V 7. stol. pr. n. št. je bil to bogat otok in močna pomorska sila, center kulture in trgovine (mastika, oljčno olje). Prebivalci Chiosa so veljali za najbogatejše v Egejskem morju. Ko so otok zavojevali Perzijci, se je zadeva obrnila, a v novejšem času so si opomogli in Hios je bil, predvsem zaradi pridelave odlične mastike, cilj interesov različnih oblastnikov. Nekoč gosto naseljen otok je leta 1822 doživel masaker brez primere: v času prizadevanj za samostojno Grčijo izpod turške oblasti so turške čete neusmiljeno pobile okoli 40.000 ljudi. V prvi fazi so pridelovalcem mastike prizanesli, kasneje pa niso več izbirali med žrtvami. Tako se je mastike prijelo ime Solze Hiosa.

Hios nas je osvojil
Ker so prav tiste aprilske dni stavkali grški ladjarji, smo morali na »mednarodni« trajektni prevoz iz Ceṣme do Hiosa čakati pol večera. Vemo – v Grčiji stavkajo vsak dan, torej nič posebnega. Pričakovali smo, da bo v glavnem mestu Hiosu glede na katastrofalno stanje v državi tiho, mirno, da ne bo turističnega vrveža – a smo se pošteno ušteli! No, turistov res ni bilo veliko, smo pa presenečeni ugotovili, da domačini zelo veliko časa presedijo po lokalih na glavni ulici ob morski obali, veselo lenarijo in popivajo. Pa ne le čez dan, tudi noči so bile hrupne. Nepojmljivo – ladja tone, ljudje pa veseljačijo.

A priznam – Hios me je na mah osvojil!

Najeli smo avto, saj so lokalne povezave zelo borne, pa tudi zaradi narave »dela«, ki nas je čakalo, bi javni promet ne prišel v poštev. Zgodaj zjutraj smo odrinili na pot po otoku. V bogatih oljčnikih naj bi cveteli dve vrsti živo rdečih tulipanov ( Tulipa agenensis in Tulipa undulatifolia). In res, celih preprog rdečih cvetov ni bilo težko ujeti v oko in fotografski objektiv! Morje tulipanov, med njimi pa smo našli še nežno vijoličaste divje gladiole, make, modre vetrnice in številno drugo cvetje, ki je razkošno obarvalo zelenice med mogočnimi starimi oljkami.

Pyrgi
Pot nas je vodila v Pyrgi, center mastike. Pyrgijci pa štejejo svoje mesto tudi za rojstni kraj velikega pesnika Homerja (tako kot še marsikateri kraj v Grčiji!). Zanesljivejši podatek je, da pridobivajo in izdelujejo v Pyrgiju najboljšo grško mastiko. Mastika se imenuje že samo drevo, vrsta pistacije (Pistacia lentiscus). Zrase do 4 metre visoko, iz debel dreves pa pridobivajo močno aromatično smolo, ki je sprva tekoča, na soncu pa se posuši in jo lahko žvečimo kot žvečilno gumo. Ima antiseptični učinek in uje zelo prijetnega okusa. Največ smole porabijo za izdelavo likerja z vsebnostjo do 45 % alkohola, ki ga pijejo bodisi čistega ali pomešanega z vodo (podobno kot ouzo, ki ga pa izdelujejo na osnovi janeža).

Pyrgi je znan še po svoji čisto posebni arhitekturi. Staro mesto z ozkimi uličicami, po katerih se lahko vozijo le kolesarji in motociklisti, se ponaša z lepo okrašenimi pročelji hiš. Geometrijski vzorci od pločnikov do podstrešij povsem zmedejo oko, posebno v močnem sončnem siju. Prelepo!

Mesto je bilo zelo prazno. Sezona turističnih ogledov se še ni začela, zato tudi nismo mogli biti deležni predstavitve pridobivanja smole iz drevesa mastike. Žal.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.