Zadnja burja je dodobra odpihnila preostalo odpadlo listje in osvežila zrak ter sušila pršute, katerih aroma odišavlja kraške »borjače« (dvorišča) in »ganke« (balkone). Izlet po Krasu lahko idealno začnete v enem izmed najstarejših naselij – Štanjelu. Naselje se je razvilo že v romanski dobi. Nizi hiš se terasasto vijejo po pobočju 364 m visokega Turna. Po ozkih uličicah se lahko sprehodite do Kraške hiše s pravo komunsko »štirno«. Pod utrjenim naseljem pa se lahko sprehodite po Ferrarijevem vrtu, ki s svojo zgradbo posnema ureditev Štanjela in se staplja z okoliško pokrajino. Od tam lahko uživate v čudovitem razgledu proti dolini Branice. Na beneškem mostičku pa preizkusite trdnost svoje ljubezni...
Izlet nadaljujemo po ozki cesti med gričevji posejanimi z vinogradi v vasico Sveto, manjšo vas v osrčju Komenskega Krasa. Zanimiva je romarska cerkvica svetega Tilha, katera je odigrala zelo pomembno vlogo v času prve in druge svetovne vojne in katera sodi med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem. Ob cerkvi stoji že več kot 500 let star simbol slovenstva, ki je bil od nekdaj središče dogajanja vaškega življenja. V središču vasi je tudi avstro-ogrsko vojaško pokopališče, kjer počiva približno 3000 vojakov, predvsem Madžarov.
Verjetno najbolj poznana kraška vas je Tomaj. Značilna rdeča zemlja (terra rosa), ki je tukaj posebno prisotna je ljudem že stoletja daje odličen teran. V kraju stoji cerkev sv. Petra in Pavla, ki ima vklesano letnico 1637. Po letu 1928 jo je poslikal Tone Kralj. Pri cerkvi je zgradba nekdanjega samostana šolskih sester, ki so pod fašizmom vodile slovensko šolo. V Tomaju je živel Srečko Kosovel. Vidni predstavnik slovenske moderne je v svojem zelo kratkem življenju – umrl je pri 22 letih – za seboj pustil zelo bogato zapuščino pesniških zbirk. V vasi si lahko ogledamo domačijo njegove družine.
Ena bolj znanih vasi je tudi Pliskovica, ki je svoje ime dobila po Pliski, drobni ptičici, beli pastirici. Po njej so pastirji, ki naj bi pred stoletji prvi naselili te kraje, svoje ovce in koze imenovali Pliska. Tako naj bi ptice in ovce dale ime vasi, ki je danes ena večjih sredi prostrane kraške planote. Vas obdajajo prostrani vinogradi, kjer domačini na trmasti kraški zemlji pridelujejo teran. Na kraške travnike v vasi se danes vračajo ovce, koze ter celo krave in konji. Na tej skromni kraški zemlji se je v Pliskovici dobro razvilo kamnoseštvo in čebelarstvo.
Kras pa je tudi dežela jam, sivke in na žalost tudi vojnih grozot. O tej z zgodovino, naravnimi lepotami in odlično kulinariko prežeti deželi bi lahko pisali strani in strani.
Več programov izletov najdete na spodnji povezavi:
Fotografije: Turistično razvojna agencija Autentica (www.autentica.si), Google