Kaj več pa mi, navadni občani, za podnebne spremembe, za zmanjševanje ogljikovih izpustov ne naredimo. Če doma imamo peč na pelete, smo nekaj že naredili, predvsem finančno se splača.
Slaba vest vseh velikih onesnaževalcev s žveplovim in ogljikovih dioksidom je nedvomno okoljska » šolska stavka » aktivistka, 17 letna Švedinja, blaga avtistka s Auspergerjevim sindromom, Greta Thunberg. Okoljski aktivizem ji je pomagal premagati depresijo, ima kot vsi Auspergerji super sposobnosti, in pravi, da avtizem ni bolezen. Kar več kot drži, ti centri za avtizem pa blagim avtistom skoraj nimajo kaj pomagat. Težje oblike, vemo kako je s tem. Skratka Greta rešuje to, kar bi mogli svetovni voditelji, države in kapital, medtem ko Avstralija gori, najmanjši kontinent še vedno izvaža in služi s premogom, ki je vir segrevanja ozračja. Nekatere metode Grete so sporne, kot veganstvo, večinoma pa se bori za dobre zadeve, poglejmo samo letošnjo zeleno in pretoplo zimo. Če je slava in denar ne bo premagala, izhaja iz družine srednjega razreda, mama operna pevka, oče igralec, bo šla dobro skozi. Predvsem pa mora končat srednjo šolo in kasneje univerzo.
To, da ne leti s letali, je res prispevek k zmanjšanju ogljičnih izpustov, res pa je tudi, da vsi avtisti, tudi sam sem, nikoli ne letimo z letali.
Bolj kot se ta okoljski šmorn meša, bolj se prismodi, je pa res, da je Greta prva, ki je Trumpu povedala nekaj krepkih. Trump ni razumel, zakaj mu žuga neka najstnica. Verjetno niti ni razumel, da brez avtistov z Auspergerjevim sindromom ne bilo ne izmeničnega toka, raketne tehnologije in atomske energije. Še vedno bi živeli nekje v 19. stoletju, pri nas pa se delodajalci tako boje blagih avtistov s super sposobnostmi, da je cel hudič. Zaposliti avtista s Auspergerjevim sindromom pomeni, da s svojimi, sicer omejenimi super sposobnostmi lahko na področju medijev, glasbe, literature, naredi super uspeh, ki se podjetjem tudi finančno izplača. Lep primer je prva knjiga še ne polnoletne Grete Naša hiša gori, s katero služijo vsi svetovni založniki in mediji, ona pa ima od tega najmanj. Tukaj je ne etična logika kapitala, služiti na račun avtista je lepo, da bi pa kaj od tega uspeha dali za podnebne spremembe, to pa ne. Lep primer je naš nekoč osrednji Dnevnik, ki je ostal brez oglasov, in ima komaj dobrih 20000 izvodov naklade, ima pa Gretin podlistek. Jaz se za razliko od Grete počutim odlično, na Švedskem pa bi verjetno res bil uveljavljen poklicni novinar in publicist. V Sloveniji sem invalidski upokojenec, kar ni slabo. In vesel sem, da lahko pišem pro bono.
