Mi, ki živimo na Primorskem, na vasi, imamo zaradi nizke okuženosti skoraj normalne razmere. Na pošto ne gremo več, v trgovino redko, pa še to samo do vrat, na pumpe samo po bencin. Mask niti ne rabimo, ali pa zelo redko. Več kot mesec dni doma se komu zdi veliko, a lačni nismo, vse dela, optika, svet s svetom imamo na več prenosnikih. Manj zapravljamo, več nam ostaja, več smo na vrtu.
Življenje na Primorskem je tudi po domovih znosno, saj take apokalipse kot v osrednji in vzhodni Sloveniji ni. Zdravi upokojenci smo lahko srečni, nič nam ne manjka. Dostava na dom še dela, kar nam prihrani poti v trgovino. Bo pa trajalo še dva ali tri mesece, neke redne izredne razmere, ko se veča število napadov na novinarske ekipe. Bi pa s sabo lahko imeli varnostnike in spreje, ker če bodo čakali na policijo bodo še dolgo čakali.
Ker je v teh razmerah psiha na udaru, se odmečimo cigaretam, alkoholu, kavi, ker to poslabšuje psihično stabilnost. Kakršno koli razburjanje, jeza, nemir, je nepotrebno, zlasti v okviru družine, s katero smo cel dan, je treba bit strpni. Ne pretiravajmo s ničemer, tudi ne pričakujemo ničesar, zdaj niti e pošte, razen spama skoraj ni več.
Položaj je težak, okužbe naraščajo, pozivi, naj svojci vzamejo ostarele iz domov, so bob ob steno. Nič ne bo s tem, ker kdor je bližnjega dal v dom, ga je dal s razlogom. In si niti približno ne želi, da bi ga negoval doma. Izmučeno osebje po domovih, dobra rešitev bi bil neplačan dopust. In odobritve dopustov, tako bi se osebje lahko odpočilo.
Ker v domove prihajajo negovalne in zdravniške ekipe od drugje, se mora hišnemu osebju omogočiti, da izpreže. Sploh negovalci in srednje sestre, ki so v domovih desetletja, so še najmanj krivi za apokalipso, ki vlada v domovih. Študentov, ki so pripravljenih za dobro plačilo v domovih delati je dovolj, tako in tako zdaj študija nimajo. Mlajši s popolno zaščito lažje vzdrže peklenske razmere. Kdor tam ne zdrži več, mu niti odpovedi ni treba dati, samo mobitel naj izključi. In naj ne prihaja več v bližino doma.
To se je tudi meni obrestovalo, nimam najmanjšega namena sprehajati se mimo doma v Vipavi, kjer sem bil pred petimi leti. Tam sem bil prostovoljec in sem lahke duše od tam šel.
Še več zanimivih kolumn si lahko preberete tukaj.