Za merjenje zadovoljstva državljanov je nekaj kriterijev: meri se urejenost države, zakonodajo, pravice ljudi ter slog življenja, oziroma ravnotežje v življenju, ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ter možnosti za osebno rast posameznika. Skratka, kvaliteta življenja. Ter ob vsem tem stanje duha v družbi in v posamezniku, občutek sreče in zadovoljstva.
Pa poglejmo, kaj je posebnega v teh državah. Imajo javno in brezplačno šolstvo in zdravstvo. Ženske za porod plačajo le 300 eur, bolj neko simbolično ceno, mož je lahko pri porodu, v bolnici pa porodnica ostane 3 dni. Imajo urejeno zavarovanje za primer brezposelnosti, ko so plačani tudi prispevki za pokojnino in še celo vrsto drugih socialnih podpor. Imajo vsaj 14 plačanega dopusta, 1 teden pozimi in 1 teden poleti, ki ga praviloma preživijo z družino. Prav tako imajo 10 mesecev plačanega porodniškega dopusta. Zveni znano? Seveda. Saj ima Slovenija enako zakonodajo, če ne še boljšo. Imamo več dopusta, kot Danci in Finci. V javnem sektorju tudi po 30 dni plačanega dopusta, zakon pa določa minimalno vsaj 20 dni. Za porod ni potrebno nič plačati, porodniški dopust je dolg 11 mesecev, ki se lahko podaljša do 4. leta starosti otroka (polovični delovni čas), za primer brezposelnosti dobimo plačilo, ki ga lahko oseba dobiva celo 2 leti, ob tem ima plačane vse prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Imamo 40 urni delovnik, strogo omejene nadure, in še in še...
Zakaj ob vsej tej dobri zakonodaji nismo Slovenci med najbolj srečnimi ljudmi na svetu, ko pa imamo vendar več pravic, kot jih imajo najbolj srečni narodi na svetu? Pa poglejmo v čem je torej tista razlika v življenju med Finci in Danci ter med nami, ki jih njih dela srečne, nas pa...mizerne.
Ljudje v teh državah poudarjajo ravotežje med službo in domom, med obveznostmi in svojimi potrebami po druženju, družini, po osebni rasti, rekreaciji itd. Živijo v precej zaprtih družinskih skupnostih ali pa v kakšnih drugačnih skupnostih, ki jih povezuje. To sta precej homogeni družbi, kar zagotavlja stabilno upoštevanje vrednot, po katerih živijo. Tudi migrantje se vključujejo v to srečno družbo in upoštevajo njihove vrednote. Kriminala je malo, saj je to njihova percepcija vlade in oblasti. Vlada mora poskrbeti za ljudi, za varnost, za delovna mesta, za razvoj družbe kot celote. V nasprotju z nami, ki pa se želimo čim bolj osvoboditi svoje vlade, pravimo, da si želimo več svobode in čedalje bolj vse prepuščamo trgu, policija pa je za nas nujno zlo. Med njimi ni velike razlike v bogastvu. Davke radi in s ponosom plačujejo, saj se zavedajo, da jim plačevanje davkov zagotavlja družbeno blagostanje. Cenijo skupno dobro, velikodušnost je cenjena in pričakovana, sreča je za njih izpolnjeni smisel življenja, občutek veselja, varnosti in ugodja.
In kar je najbolj pomembno: strokovnjaki pravijo, da so ljudje v teh državah srečni, ker imajo odgovorno in dostojno vlado. Saj, kot pravijo, če je vlada koruptivna, pohlepna in brez vrednot, če so voditelji bizarni (bedni), je narod nesrečen in družba ne more cveteti in napredovati.
In smo prišli do odgovora, zakaj nismo Slovenci med najbolj srečnimi ljudmi na svetu. Imamo najboljšo zakonodajo, imamo prečudovito deželo, morje in hribe, v zadnjih 30 letih pa smo izgubili pravi kompas za srečno bivanje. Veliko zaslugo za to nosijo ljudje, ki so nas v zadnjih 30 let vodili, ljudje, ki smo jim zaupali vodenje države v dobri veri, da bodo delovali v skupno dobro. To so ljudje, ki si tega položaja niso zaslužili ne po svoji moralni drži, ne po poštenosti in kaj šele po svojih sposobnostih (redka izjema je bil dr. Drnovšek). Trud za skupno dobro in za trajnostni razvoj dežele je v zadnjih 30 letih izginil iz javnih tem. Vlada in vladajoča administracija, parlament, se ukvarjata z medsebojnim obračunavanjem, ki je postal nov resničnosti šov za televizijske postaje, za blagostanje državljanov in razvoj same države, jim pa že desetletja ni več mar. Zato smo Slovenci, navkljub najboljši zakonodaji, med manj srečnimi narodi na svetu.
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.