Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v 557. členu Obligacijskega zakonika. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se prva pogodbena stranka (''preživljalec'') zaveže, da bo preživljala drugo pogodbeno stranko ali koga drugega, (''preživljanca''), druga pogodbena stranka pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Pogodba mora biti nujno sestavljena v obliki notarskega zapisa.
Od darilne in tipične izročilne pogodbe se pogodba o dosmrtnem preživljanju razlikuje po tem, da z njeno sklenitvijo nastane med pogodbenima strankama dvostransko obligacijsko razmerje. Obe stranki sta hkrati dolžnik in upnik. Obveznosti strank nastaneta istočasno, medtem ko izpolnitev obveznosti ni hkratna – preživljalec se zaveže od trenutka sklenitve pogodbe pa do preživljančeve smrti zanj skrbeti, medtem ko se preživljanec zaveže, da bo premoženje na preživljavca prinesel šele v trenutku svoje smrti. Izvršitev obveznost preživljanca je tako odložena.
Zakon ne zahteva sorodstvenega razmerja med strankami pogodbe o dosmrtnem preživljanju, prav tako ne zahteva soglasja preživljančevih dedičev prvega dednega reda, določa pa, da je preživljanec lahko le fizična oseba, medtem ko je preživljavec lahko ali fizična ali pravna oseba. Pogodba pa je lahko sklenjena tudi v korist tretjega ali v korist več preživljancev.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca je dajatev. Stvar in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe ter morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Predmet dajatve tako ne more biti zapisan kot: ''zapuščina'', ''del zapuščine'', ''pričakovana dediščina'' in podobno.
Preživljalec s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzame obveznost dosmrtnega preživljanja drugega pogodbenika ali koga tretjega. V praksi se ta obveznost izvaja na enega izmed naslednjih načinov: *življenjska skupnost s preživljancem *premoženjska skupnost s preživljancem *skrb za preživljanca, varstvo in obdelovanje posestva ter po smrti oskrba njegovega pogreba *kaj drugega v istem namenu.
Preživljanec sklene pogodbo iz razloga, da si zagotovi dosmrtno preživljanje, preživljalec pa iz razloga, da si pridobi določeno preživljančevo premoženje. V praksi se pogodba ponavadi sklene v primeru, ko je bodoči oskrbljenec starejša, upokojena oseba, ki potrebuje nekoga, ki bo zanj skrbel, hkrati pa bi v zameno za oskrbo oskrbljenec rad zagotovil, da bo oseba, ki ga bo do smrti oskrbovala, ob njegovi smrti postala lastnik določenega njenega premoženja.
Glede davčnih obveznosti je pogodba izenačena z darilom in dediščino, izpolniti je torej potrebno obrazec za plačilo davka na dediščine in darila. Obveznost plačila davka nastane ob preživljančevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe, na davčnem uradu pa jo je vseeno potrebno prijaviti že v 15 dneh po sklenitvi.