Stanovalci domov za starejše so bili v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni od decembra 2025, država pa je pristojni Inšpektorat Republike Slovenije za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo ustanovila šele konec junija 2026. Do takrat se nadzori izvajanja dolgotrajne oskrbe niso izvajali, saj za to ni bilo pristojnega organa. Zdaj pa kakovost izvajanja v vsej državi nadzorujeta le dva nadzornika.
Po letih priprav sistema dolgotrajne oskrbe se že v prvem letu njegovega delovanja v praksi soočamo s številnimi težavami, ki povedo, da ni bil domišljeno pripravljen. Sistem se sooča z očitno precej večjim številom zahtevkov, kot ga je država načrtovala, pomanjkanjem kadra za njegovo izvajanje in slabo informacijsko podporo.
Vstopne točke prosilcev za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo (CSD) se soočajo s skoraj 51.000 vlogami, uporabniki v najbolj obremenjenih okoljih pa na prvo oceno upravičenosti čakajo tudi do leto dni.
Pri tem se prosilcem in njihovim svojcem postavljajo številna vprašanja o slabi pripravi in pomanjkljivi izvedbi sistema, pa tudi o tem, kdo so kadri na CSD-ju, ki preverjajo prosilce za oskrbo na terenu. So res usposobljeni in kako dobro? Koliko jih je? Kakšno izobrazbo imajo? Ali je čakalna doba na obisk predstavnika CSD v vseh regijah enako dolga? So morda nekatere regije bolje organizirane in uspešnejše pri reševanju vlog? Po nekaj incidentih v domovih starejših javnost zanima tudi, kdo in na kakšen način se preverja kakovost oskrbe v domovih za ostarele? In kakšni so rezultati preverjanj? Imamo dovolj usposobljenega kadra za inšpekcijski nadzor? Iz odgovorov državnih ustanov se izrisuje slika sistema, ki ima dobre temelje, vendar ga je realnost izvajanja na terenu prehitela.
Na prvo oceno čakajo tudi leto dni
Leto dni po začetku izvajanja pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe postaja jasno, da povpraševanje bistveno presega zmogljivosti sistema. Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije (SCSDS) je bilo do 13. julija letos vloženih 50.725 vlog za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe, približno polovica pa jih še čaka na obravnavo.
Po ocenah centrov za socialno delo je trenutno nerešenih nekaj čez 25.000 vlog, pri čemer opozarjajo, da se stanje vsakodnevno spreminja zaradi stalnega priliva novih zahtevkov. Hkrati poudarjajo, da za vsako nerešeno vlogo stoji človek, ki pomoč potrebuje takoj, ne čez več mesecev.
Dolgotrajna oskrba temelji na oceni upravičenosti, ki jo na domu vlagatelja opravijo svetovalci za dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe pa se med posameznimi območji Slovenije precej razlikujejo.
Na najbolj obremenjenih vstopnih točkah lahko posamezniki na prvi obisk čakajo od šestih mesecev do enega leta, v posameznih primerih lahko tudi dlje. Na dolžino čakanja vplivajo število vloženih vlog, kadrovska zasedenost, geografska razpršenost uporabnikov in obseg terenskega dela.
Preberite tudi: »Kaj nam koristi polna blagajna, če ni ljudi, ki bi skrbeli za starejše?«
Zakaj nastajajo zamude pri reševanju vlog?
V Skupnosti centrov za socialno delo med ključnimi razlogi za počasnejše reševanje vlog izpostavljajo dejstvo, da informacijski sistem še ni v celoti vzpostavljen. Zaradi tega se številni postopki, evidentiranje in izmenjava podatkov še vedno izvajajo ročno. Svetovalci poleg svojega osnovnega dela svetovanja in podpore opravljajo še številne tedenske obiske in vodijo zahtevne upravne postopke.
Po podatkih novoustanovljenega Inšpektorata Republike Slovenije za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo (IRSSD) so svetovalci CSD v zadnjih mesecih na terenskih obiskih mesečno opravili okoli 1100 ocen upravičenosti vlog za dolgotrajno oskrbo.
Postopke dodatno podaljšujejo nepopolne vloge, manjkajoča dokumentacija, spremembe zdravstvenega stanja vlagateljev med dolgotrajnim postopkom in usklajevanje podatkov z drugimi institucijami.
93 svetovalcev rešuje 50.000 vlog
Kot navajajo na Skupnosti centrov za socialno delo, je bilo julija letos na vstopnih točkah centrov za socialno delo zaposlenih 105 svetovalcev za dolgotrajno oskrbo, od tega jih 93 aktivno izvaja ocenjevanje upravičenosti na terenu – torej en aktivni svetovalec na več kot 500 vloženih vlog. Gre za strokovnjake s področja socialnega dela, zdravstva, socialne gerontologije in kineziologije, ki morajo poleg ustrezne izobrazbe opraviti tudi posebno usposabljanje za uporabo enotnega ocenjevalnega orodja.
Največ vlog obravnavajo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Savinjsko-šaleški regiji ter na območju Dolenjske in Bele krajine. Na Skupnosti centrov poudarjajo, da razlike med regijami niso posledica različne kakovosti dela, temveč predvsem neenake obremenjenosti in kadrovskih zmogljivosti posameznih centrov.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve pa na naše vprašanje o kadrih, ki rešujejo vloge prosilcev za dolgotrajno oskrbo, navaja nekoliko drugačne, višje številke: skupaj naj bi bilo zaposlenih 132 svetovalcev in 22 upravno-administrativnih delavcev. Razlika, kot so nam pojasnili, izhaja iz različnih metodologij štetja oziroma različnih presečnih datumov.
Nadzor v domovih za starejše je šele dobilo pristojni organ
Posebno vprašanje predstavlja nadzor nad izvajanjem dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše.
V Inšpektoratu Republike Slovenije za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo (IRSSD) so nam pojasnili, da so pristojnost za nadzor nad dolgotrajno oskrbo v institucijah pridobili šele po ustanovitvi inšpektorata pred dobrim mesecem. Čeprav so bili stanovalci domov vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe že od decembra 2025, se v obdobju do ustanovitve tega novega organa junija letos, torej sedem mesecev nadzori izvajanja dolgotrajne oskrbe v domovih niso izvajali.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba: Nova vlada prevzema eno največjih socialnih reform v državi
Večina prijav se nanaša na zdravstveno nego
Od začetka leta 2023 je socialna inšpekcija skupaj z novim inšpektoratom (IRSSD) prejela 102 prijavi, povezani z delom domov za starejše. Večina očitkov se je nanašala na področje zdravstvene nege, zato so bile prijave odstopljene zdravstvenim nadzornim organom. Nekaj primerov je bilo tudi zaradi obračuna cene storitve, za katere pa je bilo ugotovljeno, da so pripravljene v skladu z metodologijo, ki jo je potrdilo pristojno ministrstvo, za konkretne spore pa je pristojno sodišče.
V istem obdobju je bilo v domovih za starejše (DSO) izvedenih 36 nadzorov institucionalnega varstva, nepravilnosti pa so bile ugotovljene v petih primerih. Nanašale so se predvsem na delo komisij za sprejem stanovalcev – odločitve so bile premalo obrazložene – ter pomanjkljivo pripravo oziroma izvajanje individualnih načrtov obravnave, kjer stanovalci niso bili dovolj vključeni v odločanje o lastni oskrbi.
»Za odpravo ugotovljenih nepravilnosti so bili oziroma se izrečejo ukrepi s katerimi se zagotovi zakonito izvajanje institucionalnega varstva. Inšpekcijski postopek se zaključi, ko DSO izkaže izvršitev ukrepov oziroma nadaljnje zakonito ravnanje,« nam je povedal socialni inšpektor Peter Stefanovski.
Kakovost oskrbe v domovih starejših sicer nadzira več inštitucij
Kot so nam povedali na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, v Sloveniji kakovosti oskrbe v domovih za starejše formalno ne nadzira en sam organ, temveč več pristojnih institucij:
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je pristojno za področje institucionalnega varstva starejših in za izvajanje politik na področju dolgotrajne oskrbe. Na Ministrstvu sprejmejo predvsem pritožbe stanovalcev domov in njihovih svojcev, ki se nanašajo na pripombe v zvezi z razvrstitvijo v ustrezno oskrbo, v zvezi s plačilom storitve ter pogoji bivanja ter prehrane. Če se pritožba nanaša na kakovost izvedenih storitev, terapijo in podobno, pritožbo odstopijo ustreznemu inšpekcijskemu organu.
- Inšpektorat Republike Slovenije za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo (IRSSD) je nov organ v sestavi Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve. Opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo socialno varstvo in predpisov s področja dolgotrajne oskrbe.
- Ker domovi izvajajo tudi naloge s področja zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije, kakovost dela, v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva, nadzirajo Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu ter drugi nadzorni mehanizmi v pristojnosti Ministrstva za zdravstvo.
Dva inšpektorja za celotno področje dolgotrajne oskrbe
Eden najbolj perečih problemov novega inšpekcijskega organa (IRSSD) se nanaša na kadrovsko zasedbo nadzornega organa.
Za nadzor nad vsemi oblikami dolgotrajne oskrbe v Sloveniji sta trenutno zadolžena le dva socialna inšpektorja. Na inšpektoratu napovedujejo zaposlitev še enega, vendar obenem priznavajo, da taka kadrovska zasedba zadostuje le za obravnavo prijav, ne pa tudi za izvajanje rednih sistemskih nadzorov.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v EU: Večina držav s spopada s podobnimi izzivi kot Slovenija, tri pa so svetel zgled
Pred sistemom ostajajo veliki izzivi
Odgovori pristojnih institucij kažejo, da se je sistem dolgotrajne oskrbe v prvih mesecih izvajanja soočil z bistveno večjim povpraševanjem, kot ga lahko trenutno obvladuje. Ključni izzivi ostajajo pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, nepopolna informacijska podpora, dolge čakalne dobe in omejene zmogljivosti nadzora.
Čeprav pristojni poudarjajo, da se sistem postopoma razvija in da se pripravljajo dodatne kadrovske ter organizacijske okrepitve, ostaja dejstvo, da številni upravičenci na pomoč čakajo (pre)več mesecev. To odpira vprašanje, ali bo država uspela zagotoviti pravočasno uresničevanje ene najpomembnejših socialnih reform zadnjih let.
Na novem ministrstvu, pristojnem za dolgotrajno oskrbo, obljubljajo oziroma napovedujejo poenostavitev postopkov, odpravo administrativnih bremen, uvedbo učinkovitega informacijskega sistema, odpravo razlik med izvajalci, hitrejše odločanje in enotnejšo obravnavo uporabnikov.
Sedem mesecev po začetku polnega izvajanja sistema zato ostaja odprto ključno vprašanje: ali bo Slovenija uspela dovolj hitro odpraviti organizacijske in kadrovske težave, da bo dolgotrajna oskrba postala to, kar obljublja zakon – sistem, ki ljudem pomaga takrat, ko pomoč najbolj potrebujejo, ne šele takrat, ko pridejo na vrsto.