V Sloveniji se še vedno žolčno ukvarjamo z uvajanjem sistema dolgotrajne oskrbe, vendar podobnih težav ne poznamo le pri nas. Evropska komisija v svojih raziskavah namreč ugotavlja, da se s pomanjkanjem kadrov, staranjem negovalnega osebja, vse večjimi stroški in naraščajočim številom starejših soočajo praktično vse države članice.
Razprave o dolgotrajni oskrbi so od uvedbe v Sloveniji zadnje leto predvsem vrti okoli vprašanj kolikšen bo prispevek, kdo bo upravičen do storitev, je oziroma bo sistem sploh zaživel v celoti? V Bruslju pa se ukvarjajo s precej bolj temeljnim vprašanjem: kdo in kako bo sploh skrbel za starajočo se Evropo?
Dolgotrajna oskrba ni več le socialno vprašanje ...
Komisija ocenjuje, da bo do leta 2070 število ljudi, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, za dobro petino večje kot leta 2020. Hkrati se bodo države članice soočale z vse manj razpoložljive delovne sile, vse večjim pritiskom na javne finance in vse bolj izrazitim pomanjkanjem kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu.
Zato je Evropska unija v okviru programa Horizon Europe objavila poseben raziskovalni razpis »Ponovni razmislek o politiki dolgotrajne oskrbe glede na demografske spremembe v EU«. Že njegovo besedilo razkriva, da Evropska komisija dolgotrajne oskrbe ne obravnava več kot zgolj socialnega vprašanja, ampak kot enega ključnih izzivov prihodnjih desetletij.
Evropsko prebivalstvo se hitro stara. Daljša življenjska doba pomeni, da ljudje živijo dlje, hkrati pa se zaradi napredka medicine povečuje tudi število ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Poseben izziv predstavljajo nevrodegenerativne bolezni, kot je demenca. Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) opozarja, da se bo z naraščanjem števila starejših povečalo tudi število bolnikov, ki bodo potrebovali dolgotrajno in pogosto zelo zahtevno oskrbo.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo še na eno pomembno, že znano spremembo: tradicionalni model, v katerem so glavno breme oskrbe prevzemale družine, se počasi ruši.
Nekoč je bilo samoumevno, da so za ostarele starše skrbeli otroci ali drugi sorodniki. Danes so družine manjše, ljudje imajo manj otrok, sorodniki živijo daleč drug od drugega, vedno več žensk pa je zaposlenih. Posledica je vse manj neformalnih oskrbovalcev, na katerih so desetletja temeljili sistemi dolgotrajne oskrbe.
.png "dolgotrajna oskrba")
…postaja vse bolj tudi gospodarsko vprašanje
Prav spremembe družinskih struktur so eden od razlogov, da Evropska komisija v prihodnjih desetletjih pričakuje dodatne pritiske na javne sisteme oskrbe. Tu ne gre več samo za socialno vprašanje, dolgotrajna oskrba postaja tudi gospodarsko vprašanje. Če ljudje zaradi skrbi za ostarele starše zapuščajo trg dela ali skrajšujejo delovni čas, to vpliva na gospodarsko rast. Če starejši ne dobijo ustrezne pomoči, se povečujejo stroški zdravljenja in obremenitve zdravstvenih sistemov.
Evropska komisija zato od raziskovalcev zahteva tudi izračun tako imenovane cene neukrepanja. Zanima jih, koliko bodo države izgubile, če sistemov dolgotrajne oskrbe ne bodo pravočasno prilagodile.
Slovenija ni izjema
Težave, o katerih se burno razpravlja pri nas, tako niso ravno posebnost Slovenije - skoraj vse države članice imajo podobne probleme. Povsod primanjkuje negovalcev in drugega osebja. Tudi delovna sila v dolgotrajni oskrbi se stara. Mladi se za te poklice odločajo vse redkeje, saj gre za fizično in psihično zahtevno delo, možnosti za napredovanje pa so omejene. Sektor dolgotrajne oskrbe že danes marsikje težko zagotavlja zadostno število usposobljenih delavcev. Evropska komisija na osnovi podatkov opozarja, da se bo ta problem v prihodnje še zaostril. Prav zato želi pridobiti znanstvene podlage za prihodnje reforme sistemov oskrbe, ki bodo morale delovati v razmerah, ko bo ljudi, ki pomoč potrebujejo, vse več, delovne sile pa vse manj.
Pred Evropo je vprašanje, na katero še ni odgovora
Evropska strategija oskrbe, ki jo je Komisija predstavila leta 2022, temelji na prepričanju, da klasični modeli ne bodo več zadostovali.
Ena od smeri je bolj povezana oziroma integrirana oskrba, ki združuje zdravstvene storitve, socialno varstvo in pomoč na domu. Cilj je, da bi ljudje čim dlje ostali v domačem okolju.
Velik poudarek je tudi na izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih. Brez boljše socialne zaščite, boljšega plačila in več možnosti za poklicni razvoj bo sektor težko privabljal nove kadre.
Evropska komisija računa tudi na digitalizacijo. Med možnimi rešitvami omenja e-oskrbo, telemedicino in uporabo umetne inteligence. Namen teh tehnologij ni nadomestiti ljudi, temveč razbremeniti zaposlene in omogočiti učinkovitejšo organizacijo dela.
.png "dolgotrajna oskrba")
Razprave o dolgotrajni oskrbi se običajno vrtijo okoli zakonov, prispevkov in financiranja. Toda bistveno vprašanje prihodnosti je precej preprostejše.
Kdo bo čez dvajset ali trideset let skrbel za generacijo, ki je gradila današnjo Evropo?
To vprašanje ni več le tema zdravstvene ali socialne politike. Postaja eno največjih demografskih, gospodarskih in družbenih vprašanj evropske prihodnosti.
In Slovenija pri tem ni izjema, ampak del zgodbe, s katero se bo morala soočiti vsa Evropa.
Tri države, kjer zelo dobro skrbijo za starejše
No, ne ravno popolnoma vsa Evropa, nekateri deli Evrope imajo dolgotrajno oskrbo namreč urejeno že zelo dobro in celovito. Po zadnjih primerjalnih poročilih Evropske komisije in ESPAN (2026) so najbolje ocenjene Nizozemska, Danska in Švedska, ki izstopajo zaradi visoke dostopnosti storitev, močne profesionalizacije kadrov, stabilnega financiranja in izrazito osebi prilagojenih modelov oskrbe.
Nizozemska izstopa z zelo razvito mrežo domače oskrbe, ki je enakovredna institucionalni, imajo široko razpoložljivost storitev, močan poudarek posvečajo avtonomiji starejših, tudi financiranje je dobro urejeno.
Na Danskem država sistematično podpira, da ljudje čim dlje ostanejo doma, občine zagotavljajo širok nabor storitev, od preventive do intenzivne oskrbe, zelo dobro razvita je tudi skupnostna oskrba in digitalna podpora.
Na Švedskem se lahko pohvalijo z visokimi javnimi vlaganji v oskrbo in dobro razvito osebna pomoč. Ob razvejani mreži storitev v skupnosti, dajo tudi velik poudarek na kakovosti, nadzoru in enakosti dostopa.
Evropska analiza (ESPAN 2026) poudarja, da so ključni elementi dobro urejene dolgotrajne oskrbe dostopnost, to je malo čakalnih dob in široka ponudba, kakovost storitev in profesionalizacija kadra, stabilno financiranje, pa tudi močna podpora neformalnim oskrbovalcem. In prav te elemente najbolj dosledno izpolnjujejo zgoraj omenjene države.
Dolgotrajna oskrba – število oskrbovalcev na 1.000 prebivalcev
Slovenija: uvajamo storitve, ki so drugod že standard.
Če zgoraj naštete točke, ki omogočajo dobro skrb za starejše sodržavljane, primerjamo z našimi razmerami, ugotovimo, da nas v Sloveniji pestijo nas dolge čakalne dobe ter pomanjkanje kadra, dostopnost do storitev je precej omejen, razlike med regijami pa so velike. Slovenski sodržavljani v letih so močno odvisni od svojih primarnih družin, stroški za njihovo skrb pa so pogosto - glede na dohodke – visoki.
Slovenija je res še v fazi prehoda, zaostaja predvsem v dostopnosti, kadrih in financiranju. Primerjava z nekaterimi evropskimi državami razkrije, da na primer v treh omenjenih državah na tisoč prebivalcev pride 18 do 22 oskrbovalcev, v Avstriji ali Franciji od 10 do 13, v Sloveniji pa imamo pet ali šest oskrbovalcev na tisoč prebivalcev. Da bi dosegli povprečno število formalnih oskrbovalcev, bi morali povečati njihovo število za 40 do 50 odstotkov in za več kot 100 odstotkov, da bi dosegli skandinavske standarde. Ali, da bi dosegli evropsko povprečje, bi morali zaposliti približno 11.500 oskrbovalcev.
Da bi povečali zanimanje za ta poklic, bi morali nuditi več štipendij, plačane prekvalifikacije, uvesti hitre programe za pomočnike ter sprožiti nacionalno kampanjo za dvig ugleda poklica. Ena od rešitev je tudi nuditi večjo podporo neformalnim oskrbovalcem s plačani dopusti in nadomestili ter izobraževanji. Pomisliti bi morali tudi na primerno načrtovanje kadrov.
Podobne primerjalne težave oziroma največje vrzeli v oskrbi starejših imajo v Evropi poleg nas sicer še Italija in Španija.
Zdravstvene in oskrbne sisteme je treba temeljito posodobiti
Eden od korakov o katerih razmišljajo snovalci vseevropske oskrbe za starajočo se družbo, je vzpostavitev velikega partnerstva v okviru Evropske skupnosti, ki želi zdravstvene in oskrbne sisteme temeljito posodobiti. V obetajočem projektu Transforming Health and Care Systems (THCS) - Preoblikovanje zdravstvenih in oskrbnih sistemov, gre za eno najambicioznejših evropskih pobud na področju zdravja, ki združuje 66 organizacij iz 27 držav, med njimi ministrstva, raziskovalne ustanove, javnozdravstvene organizacije in regijske zdravstvene oblasti.
Cilj je preprost, a izjemno zahteven: ustvariti zdravstvene in oskrbne sisteme, ki bodo dostopni, pravični in pripravljeni na starajočo se družbo. Učinki preoblikovanja zdravstvenih in oskrbnih sistemov bi bili: boljše povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev, več digitalnih rešitev, ki olajšajo življenje starejšim, več raziskav o tem, kako izboljšati oskrbo na domu, možnost hitrejšega uvajanja dobrih praks iz drugih držav, več podpore družinskim oskrbovalcem, ki so pogosto prezrti.
V združenju sodeluje tudi Slovenija, kar pomeni, da imamo neposreden dostop do evropskega znanja, raziskav in financiranja, ki lahko pospeši spremembe, ki jih pri nas čakamo že leta – od digitalizacije zdravstva do boljše organizacije dolgotrajne oskrbe.
_____________________________________________________
Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.