Letošnja vodilna tema je »Pot do leta 2030: izkoreniniti revščino in doseči trajnostno proizvodnjo in potrošnjo«. To na prvi pogled ne naslavlja problemov, s katerimi se v kontekstu mladih soočamo v Sloveniji. Predstavlja pa priložnost, da opozorimo na splošne izzive, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji.
Na MIZŠ si prizadevamo, da bi mladim omogočili čim boljšo dostopnost do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh, čim prejšnje zavedanje, kako pomembno je znanje in koliko šteje odličnost.
Vsi, ki se ukvarjamo z mladinskim sektorjem, želimo skupaj z mladimi graditi vizije in cilje, ki so jim blizu. Nacionalni program za mladino in izvedbeni načrt sledita temu. Vlada je junija letos sprejela izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino za leti 2016 in 2017. Vanj so po novem vključeni tudi ukrepi na področju bivanjskih razmer mladih in ukrepi, ki se financirajo iz sredstev nove finančne perspektive 2014-2020. Med glavnimi cilji Urad RS za mladino, ki sodi pod okrilje MIZŠ, izpostavlja tudi aktivno vlogo v Svetu Vlade RS za mladino s ciljem krepitve med sektorskega pristopa k problematiki mladih.
Urad za mladino je v zadnjem obdobju nadaljeval z aktivnim sodelovanjem z Mladinskim svetom Slovenije, obenem pa ostaja odprt za dialog z mladimi in njihove pobude, ki jih bo upošteval in vključeval bodisi v svoje redno delo bodisi v smernice za v prihodnje. Urad deluje tudi v smeri vzpostavitve ustrezne institucionalne zasnove za spremljanje položaja mladih ter oživitev koncepta analiz in raziskav za potrebe oblikovanja ukrepov. Osredotoča se na teme, ki so specifične za situacijo v Sloveniji. V to smer spodbuja tudi delovanje organizacij v slovenskem mladinskem sektorju. Med te žal še vedno spadajo najosnovnejša vprašanja, povezana z osamosvajanjem mladih, njihovo integracijo v družbo ter kvalitetnim vključevanjem na trg dela. Posledično pa gre tudi za zagotavljanje pogojev za osamosvajanje mladih od staršev, možnosti prostočasnega udejstvovanja in neformalnega učenja, ustrezne podpore lokalnih skupnosti pri tem in podobno. V ta namen si prizadevamo za vzpostavitev ustreznejših pogojev za vodenje mladinske politike v Sloveniji, podporo ukrepom, ki gredo v omenjeno smer ter tudi povečevanju pozornosti mladinskim strukturam, ki nudijo podporo mladim.
Mladi v Sloveniji so zelo aktivni. Združujejo se v različnih formalnih in neformalnih skupinah v okviru nevladnih organizacij, kjer aktivno preživljajo svoj prosti čas, pridobivajo nove izkušnje in tudi številne spretnosti, ki jih bodo lahko kasneje v življenju koristno uporabili. Njihovo združevanje je velikega pomena tudi za državo, v kateri živijo kot aktivni državljani. Zato je tudi Vladi RS v interesu, da ima čim bolje razvit mladinski sektor, ki mladim ponuja številne priložnosti.