Program Svit je namenjen osebam, ki so stari med 50 in 74 let. Je zelo uspešen program, s pomočjo katerega je rak debelega črevesja in danke odkrit pravočasno. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za portal MojaLeta.si odgovorili na nekaj vprašanj.
1.Kako uspešen je program Svit in kako deluje? Kateri starostni skupini je namenjen in kako paciente obveščate? Kakšna je uspešnost programa? Kako pogosto morajo biti pregledi?
Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki 2 leti.
Ciljno populacijo programa predstavlja dobrih 600.000 oseb, ki so vabljene po vnaprej določenem načrtu. S sodelovanjem v Programu Svit udeleženci nimajo dodatnih stroškov, saj stroške sodelovanja v programu nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru njihovega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
S centralne enote Programa Svit posamezniki na dom vsaki dve leti prejmejo vabilo, ki vključuje Izjavo o prostovoljne sodelovanju o Programu Svit. Če se oseba odloči za sodelovanje in nima izključitvenih kriterijev prejme tudi komplet testerjev za odvzem vzorcev blata. S Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi ter raka odkrivamo v zgodnejših stadijih, kar posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja. V letu 2019 je bilo presejanih 180.685 oseb oziroma 61,30 % povabljene populacije. V letu 2019 je bilo izvedenih 10.736 kolonoskopij v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.
V letošnjem letu smo zaradi epidemije covid-19 nekaj časa delovali v omejenem obsegu, vendar pričakujemo, da končni podatki o presejanosti populacije v letu 2020 ne bodo bistveno drugačni od podatkov za leto 2019. Podatki za prvih šest mesecev leta 2020 kažejo, da je bila presejanost populacije 54,13 %, izvedenih pa je bilo 4.549 kolonoskopij.
Program Svit se je v preteklosti izkazal kot uspešen program in prepričani smo, da bo tudi v prihodnje imel pomembno vlogo pri varovanju zdravja prebivalcev Slovenije.
2.Kaj pa, če se oseba ne odzove na vabilo?
Program Svit je namenjen zdravim ljudem, da svoje zdravje tudi ohranijo. V kolikor se posamezniki ne odzovejo na vabilo Programa Svit, jim iz centralne enote programa pošljemo ponovno vabilo oz. opomnik za sodelovanje. V kolikor pa se posameznik še vedno ne odloči za sodelovanje, ga nato k sodelovanju spodbudi še njegov izbrani osebni zdravnik.
3.Kako potekajo pregledi v času koronavirusa?
Program Svit se je v času epidemije, ki je bila razglašena spomladi, pri nekaterih procesih izvajal v omejenem obsegu, pri nekaterih procesih pa je prišlo do začasne prekinitve.
Zaradi razglašene epidemije je Program Svit z dnem 16. 3. 2020 prenehal s pošiljanjem testnih kompletov za odvzem vzorcev blata osebam, ki so vrnile izpolnjeno Izjavo o prostovoljnem sodelovanju in so izpolnjevale kriterije za sodelovanje v presejalnem programu. Ker je bilo na terenu več 10.000 testnih kompletov, ki so bili poslani pred 16. 3. 2020, se je vzorce blata, ki so prispeli po pošti v laboratorij Programa Svit, analiziralo sproti. Preiskovanci so po pošti prejeli izvid preiskave. S 16. marcem je tudi večina kolonoskopskih centrov začasno prenehala z izvajanjem preiskav za presejalni program. Izvajanje kolonoskopij se je po navodilu Ministrstva za zdravje ponovno začelo izvajati v drugi polovici aprila.
Pošiljke s kompleti za odvzem vzorcev blata smo kljub začasni prekinitvi pošiljanja ves čas pripravljali in jih osebam, ki so se odzvale na vabilo za sodelovanje v Programu Svit poslali v začetku maja, ko je Ministrstvo za zdravje izdalo odlok z dovoljenjem izvajanja preventivnih storitev. Na ta račun je nastalo nekaj zamud pri pošiljanju testerjev, ki smo jih uspešno odpravili tekom poletja in tako zaostankov pri pošiljanju testnih kompletov ni več, zaostanki pri naročanju na presejalne kolonoskopije pa so minimalni.
Naj ob tem poudarimo, da je sodelovanje v Programu Svit varno tako za tiste, ki pridejo na pregled kot za vse zdravstvene delavce, saj upoštevamo vse higienske ukrepe. Pri vabljenju v program in oddaji testerjev z vzorci blata posamezniki nimajo medsebojnega stika z drugimi osebami, na kolonoskopijo pa naročamo samo zdrave paciente, ki morajo nositi masko in so brez simptomov za okužbo dihal. Zdravniki in ostali zdravstveni delavci uporabljajo pri izvajanju kolonoskopij vso potrebno osebno varovalno opremo.
4.Kakšni so prvi znaki raka debelega črevesja in danke?
Rak na debelem črevesu in danki sodi med pet najpogostejših novoodkritih rakov v Sloveniji. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov.
S preventivnimi pregledi blata si želimo, da bi dovolj zgodaj odkrili čim več bolezenskih sprememb v zgodnji obliki. Bolezen je namreč v začetni fazi povsem ozdravljiva, človeku pa ohrani kvaliteto življenja. Z odstranjevanjem predrakavih sprememb – polipov (iz katerih se v veliki večini primerov razvije rak na debelem črevesu in danki), lahko to obliko raka celo popolnoma preprečimo.
Če pa osebe pri sebi že opazijo znake, naj na vabilo Programa Svit nikakor ne čakajo, ampak čim prej obiščejo svojega osebnega izbranega zdravnika, ki jih bo napotil na nadaljnje preiskave. Simptomi in znaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanj, zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje.
Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji prebavil, žolčnimi razjedami ali kamni, hemoroidi ali reakcijami na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled, kar pa je lahko usodno.
5.Ali je ta rak deden? Ali se lahko pojavi zaradi nezdrave prehrane, alkohola ...?
Vzroka za nastanek bolezni ne poznamo, vemo pa, da imajo posamezniki, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, večje tveganje za razvoj raka. Prav tako na razvoj raka vplivajo dejavniki tveganja, kot so kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, debelost, telesna neaktivnost itd. Zato posameznike spodbujamo, da upoštevajo Evropski kodeks za boj proti raku (dosegljiv na: https://www.nijz.si/sl/evropski-teden-boja-proti-raku-25-31-maj-2020-tudi-v-casu-epidemije-covid-19-ne-pozabimo-na).
6.Kakšen odstotek oseb se pozdravi in kako poteka zdravljenje?
Še pred desetimi leti je bila Slovenija po umrljivosti zaradi raka na debelem črevesu in danki v samem evropskem vrhu, bil je drugi najpogosteje odkriti rak pri obeh spolih skupaj. Danes pa je v Sloveniji obolevnost za to boleznijo padla na peto mesto med raki, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v Programu Svit. V Programu Svit se do 65% odkritih rakov odkrije tako zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo. Kar pa se odkrije bolezni v napredovali ali razsejani obliki pa se jih napoti na nadaljnjo obravnavo v skladu s predpisanimi kliničnimi smernicami.