Daniela Kleina ni sram priznati, da kadi, kadi z užitkom, čeprav se natančno zaveda, kaj tobačni dim povzroča njegovemu telesu. Jasno pove, da ga je strah stare starosti in njenih tegob, ni pa povsem prepričan, ali si z odpovedovanjem užitkov ne podaljšujemo le tistega, čemur pravi neizbežno obdobje propadanja. Raje sprejme Epikurjevo modrost, da je nemogoče živeti dobro in pametno, ne da bi živel kar se da prijetno.
Prikaže nam, kako se je Epikur ukvarjal s pobegom od sveta poslov in politike, po današnjih besedah iz pridobitništva, tekmovalnosti in potrošništva. Piše, da se epikurejci niso preveč zanimali za politiko. Verjeli so, da je za zadovoljstvo nujen umik iz javnega življenja. Vsak naj živi in pusti živeti, vsak naj se trudi za svojo srečo. Danes bi kdo temu rekel spodbujanje osebnostne rasti, kdo drug individualizma, morda pa lahko v teh besedah zasledimo zametek avtohtone samoupravne skupnosti, ki je po mnenju nekaterih eden od možnih izhodov iz sedanjega ponorelega sveta. A ta pobeg iz poslov in politike sam pri sebi iskreno prevprašuje, ko pravi: »Če bi bil človek rad zvest samemu sebi, mora namreč sam odkriti, kaj ga osrečuje. In če hočem biti jaz sam sebi zvest, se moram vprašati, kaj neki počnem tu za pisalno mizo s kupom zapiskov pred seboj, pri triinsedemdesetih.«
Klein je eden redkih avtorjev, ki si upa načeti vprašanje libida v starosti. Ta za večino tabu tema v knjigi le najde razpoke in se kot po naključju prikaže tu in tam. Kot marsikatera spregledana tema libido v praksi noče slediti teoriji in spravlja pisatelja v zadrego. Vztraja, da starčev libido ni zlomljen, da se je samo izpel, kar se morda lahko sliši kot sprenevedanje, kot alibi neuresničljive želje. In ko pravi, da si želiš želeti nekaj, česar si sploh ne želiš, umanjka odgovor, kaj je tisto, kar te nagovarja, da si želiš želeti. Zateče se k Sinatri, ki v pesmi omenja žalost, ker nekdanjim viharjem danes ne bi bil več kos, kar je precej blizu obžalovanja, želje, in hkrati priznanje poraza. Prav vdaja je morda ključna za razumevanje položaja nekaterih starih, verjetno večine. Ko prestopiš točko te vdaje, je življenje morda lažje, razbremenjeno, od tam dalje so nekateri zapleti skrbno pometeni pod preprogo. Otreseš se sramu ob neuspehu, prestopiš na drugo stran, kot brezdomec, ko prvič na ulici ustavi mimoidočega in ga zaprosi za drobiž, ali kot politik, ki so ga ujeli pri nečednih poslih, pa se mu ni nič zgodilo.
Daniel Klein se ne zateka po pomoč h kozmetični ali farmacevtski industriji, ki naj bi nas obvarovali pred tem, da bi postali seksualno, estetsko, telesno in možgansko stari. Obrne se raje na izkušnje filozofov, kot so Montaigne, Kierkegaard, Husserl, Heidegger in Sartre, ustvarjalcev, kot so Dickens, Wilde, Sinatra in Fellini, analitikov, kot sta denimo Jacobyjeva in Erikson. Kompleksne in abstraktne filozofske razmisleke pogosto konkretizira in ilustrira s primeri, ki so bralcu razumljivi, ne da bi jih ob tem banaliziral.
Knjiga Daniela Kleina Potovanja z Epikurjem, s podnaslovom O radostih starosti – razmišljanja z grškega otoka, je izšla v zbirki Opuščeni program. Izvrstno jo je prevedla Maja Lupša, spremno besedo pa sta prispevala Otto in Tomaž Gerdina. Je formata A5 in obsega 140 strani. Maloprodajna cena je 24 evrov. Založnik je OPRO, zavod za aplikativne študije.
Več informacij o knjigi in možnost naročila:
https://opro.si/izdelek/potovanja-z-epikurjem-o-radostih-starosti-razmisljanja-z-grskega-otoka/.
Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsenica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter so-avtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.