Še preden se poglobimo v raznolike pripravke iz mesečka (to njegovo drugo ime izhaja iz oblike semena), velja posebno pozornost nameniti predvsem sušenju teh dokaj mastnih in vlažnih cvetov. Paziti moramo, da so koški zares suhi in jih dobro pregledati, če morda na njih še živi kakšen črviček, ki se zelo pogosto masti z ognjičevo cvetno čašico. Ker ti črvički velikokrat onesnažijo kar celotno zimsko zalogo naših cvetov, nekateri hranijo le cvetne lističe brez cvetnih čašic. Tako je zimska zaloga najbolj na varnem.
In lepo posušeni cvetni lističi bodo čudovit dodatek različnim čajnim mešanicam, kjer poskrbijo tako za zdravilen kot estetski učinek. Ognjič čisti telo, ureja krvni obtok in zelo dobro zavira vnetja in pospešuje celjenje ran. Dodajamo ga predvsem prečiščevalnim čajem, čajem za želodec, črevesje, nepogrešljiv je pri vseh čajih proti vnetju. Stranski učinki niso znani in ga lahko varno mešamo tudi med vsakodnevne okusne čaje. Naj ne manjka v čaju, ki ga pijejo tisti, ki okrevajo za rakom.
PREBERITE TUDI: Ginko biloba – izboljšuje spomin, krepi možgane, lajša depresijo, niža krvni tlak Cvetove lahko tudi namakamo in sicer v olje ali domače 45 odstotno žganje. Pri nas oba pripravka delamo tako, da kozarec napolnimo do tri-četrtine s cvetjem in do polnega prelijemo. Pustimo jih na temnem pri sobni temperaturi vsaj tri tedne in potem precedimo. Za pripravo ognjičevega olja oziroma macerata običajno uporabljamo suhe ali vsaj malo osušene cvetove, saj so sveži vlažni in vsebujejo precej vode, kar lahko povzroči, da se olje pokvari. Za pripravo tinktur oziroma za namakanje v alkoholu pa lahko uporabimo tako suhe kot sveže cvetove. In zakaj pripravka uporabiti?
Tinktura je zelo uporabna pri različnih kožnih težavah kot so na primer mladostniške akne, rane, podpludbe, različni osipi, čiri, ekcemi, ipd. Prednost tinkture pred mazilom je, da negovan predel ohranja suh, kar nam pride še posebej prav za nego odprtih ran. Uporaba domačih mazil ali olj pri odprtih ranah namreč ne priporočamo, saj se na maščobo rada nabira razna nečistoča, kar večkrat povzroči dodatna vnetja. Mnogi pa ognjičevo tinkturo uživajo notranje in sicer po 30 kapljic trikrat dnevno ob želodčnih in črevesnih težavah, še posebej kadar so notranje rane ali vnetja.
Macerat oziroma zelišča namočena v olju (običajno se uporablja oljčno olje) iz ognjiča pa lahko prav tako uporabljamo pri težavah na koži, predvsem pri raznih ekcemih, osipih, aknah ..., to olje pa je tudi odlična osnova za pripravo domačega mazila ali mila. Še najbolj varčni bomo, če pripravimo kar oboje - olje precedimo in iz cvetov, ki so bili namočeni, pripravimo milo, iz olja pa mazilo. Za pripravo osnove za milo moramo le malo pobrskati po internetu in našli bomo številne recepture, katerim le še dodamo ognjičeve cvetove.
Prednost ognjiča ni le v tem, da je odličen za kožo, temveč je tudi eno redkih zelišč, ki v milu še dolgo ohrani svojo čudovito barvo.
Tudi za pripravo ognjičevega mazila je polno receptur. Mi ga pripravimo tako, da uporabimo 120g macerata iz ognjiča, 50g macerata iz šentjanževke, 3 žličke ognjičeve tinkture, 2 žlički tinkture njivske preslice, 1 žlička tinkture kamilice, 32 g čebeljega voska ter 12 kapljic eteričnega olja sivke. Vse sestavine, razen eteričnega olja, počasi segrevamo na vodni kopeli. Ko se vosek raztopi, odstavimo, malo ohladimo, dodamo eterično olje in nalijemo v kozarčke. Lahko dodajamo tudi druga zelišča, ki se zelo dobro obnesejo ob kožnih težavah na primer hermelika, rman, netresk, slez, arnika, …