Kot so nam povedali na Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o. (NS-PIZ), je prvi objekt z oskrbovanimi najemnimi stanovanji pri nas zgrajen v Logatcu 2001 leta.
Osnovna oskrba v oskrbovanem stanovanju obsega pomoč pri bivanju (osnovno čiščenje vseh ali posameznih prostorov stanovanja, odnašanje smeti, postiljanje), organizirano prehrano (prinašanje pripravljenih obrokov, priprava hrane v stanovanju, pomivanje posode), pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila.
Socialna oskrba pa obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih opravil (pomoč pri oblačenju, slačenju), varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (spodbujanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti in podobno).
Oskrbovana stanovanja imajo pri nas zagotovljeno tudi možnost uporabe celodnevne nujne pomoči preko klicnih centrov za pomoč na daljavo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno nego.
Praviloma ima lastnik ali najemnik stanovanja možnost, da izbere posamezne storitve ali pakete storitev, ki jih potrebuje.
Oskrbovana stanovanja so praviloma v bližini domov za starejše, imeti morajo oskrbnika, ki skrbi za 24-urno dnevno pomoč stanovalcem. Če se boste odločili za oskrbovano stanovanje, ga lahko kupite ali pa le najamete.
Kot so nam razložili na NS-PIZ najemnik oskrbovanega stanovanja plačuje najemnino, ta trenutno znaša med 4,17-7,09 EUR/m2, vse ostale stroške pa plačuje dobaviteljem (ogrevanje, elektrika, skupni stroški, telefon …) in izvajalcem storitev za oskrbo in pomoč, klic na daljavo … Torej razlika je v lastništvu, najemniki lastniku plačujejo najemnino, vse ostale stroške plačujejo, kot jih plačujejo lastniki oskrbovanega stanovanja. Drugi skladi in družbe (najemodajalci) imajo lahko drugačne pogoje.
Kot so še povedali za portal Moja leta, so trenutno skoraj vsa najemna stanovanja, ki so v njihovi lasti, zasedena. Povpraševanje je odvisno od lokacije (kraja) in višine najemnine.
Prosilci so tudi na prednostni listi. Tudi v primeru najema oskrbovanih stanovanj se dogaja podobno kot pri domovih, da starejši vložijo svojo prošnjo vnaprej. Veliko investitorjev v oskrbovana stanovanja se srečuje z neprodanimi ali neoddanimi stanovanji. Razlog je v lokaciji in ceni ali najemnini.
Zanimalo nas je še, ali si upokojenec pri nas lahko privošči oskrbovano stanovanje in na NS-PIZ smo dobili sledeč odgovor: »Najemnina za najem oskrbovanega najemnega stanovanja NS-PIZ trenutno znaša med 4,17-7,09 EUR/m2, oblikovana je na podlagi investicijskega elaborata. Vsa stanovanja so arhitekturno prilagojena, imajo opremljeno kuhinjo, kopalnico, predpripravo za klic v sili ter shrambo. V vseh objektih je dvigalo in skupni prostor za druženje najemnikov. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas. V najemnini niso zajeti stroški, ki jih po dejanski porabi zaračunajo dobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo in vodo, RTV prispevek, skupni obratovalni stroški hiše, stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter stroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč (klic v sili) in morebitni drugi stroški v zvezi z uporabo stanovanja. Strošek z bivanjem v oskrbovanem stanovanju se s starostjo povišuje, saj se s starostjo povečuje potreba po storitvah oskrbe in pomoči, ki ni poceni. Cene določajo oskrbniki (domovi za starejše, družbe, ki izvajajo oskrbo in pomoč).«
Če se boste odločali za nakup ali najem oskrbovanega stanovanja, je morda zanimivih še nekaj podatkov, ki smo jih našli na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Gradnja tovrstnih stanovanj je podrobneje določena v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. V omenjenem pravilniku so podane minimalne tehnične zahteve za stavbe z oskrbovanimi stanovanji (določbe glede števila parkirnih mest, dostopa do stavb z oskrbovanimi stanovanji, vhoda v stavbo, skupnih prostorov, dvigal) ter minimalne tehnične zahteve za oskrbovana stanovanja.
V tem poglavju so med drugim opredeljene posebne zahteve glede velikosti in opreme teh stanovanj. Tako na primer prostori v oskrbovanih stanovanjih, ki so namenjeni bivanju in spanju, ne smejo biti ožji od polovice svoje dolžine in ne ožji od 220 cm. Širina prehodov, namenjenih komunikaciji med prostori mora znašati najmanj 100 cm, tudi po namestitvi opreme.